Imate svoje najljubše (naravno) kopališče in zaupate, da je voda tam neoporečna?

Kozma Ahačič, jezikoslovec

Zelo rad imam vodo in pravzaprav ni kopališča, v katero se ne bi šel z veseljem kopat. Zato se, priznam, o kakovosti vode v njih doslej še nisem kaj dosti spraševal. Nenavadnih kopališč sem sicer navajen že od otroštva, ko smo se kopali v reki, kjer so se nam na kožo rade prisesale pijavke – pa se na to v navdušenju nad osvežitvijo sploh nismo ozirali. Se mi pa zdi ob obisku katerega koli kopališča zelo pomembno paziti na varnost.

Nataša Luša, direktorica Dela

Voda ni ravno moj element, a če izbiram, raje izberem morje kakor reko ali jezero. Vedno so me strašile neznane stvari v tolmunih in rekah in tega strahu se še nisem otresla.

Ker se največkrat podam na nam najbližje morje, spremljam podatke o tem, kakšna je kakovost vode. Na srečo je naše morje, kljub gosti poselitvi območja in obremenitvam iz gospodarskih in kmetijskih dejavnosti, še zmeraj dovolj čisto. Zaradi vseh ukrepov, ki so bili uvedeni, je celo bolj čisto, kot je bilo pred leti. Zavedanje o pomembnosti varovanja okolja in s tem tudi voda se povečuje in upam, da bomo v tej smeri nadaljevali. Vsak po svojih močeh.

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma

Preden se kot morska nimfa poženem v vodo, se z njeno kakovostjo ne obremenjujem. Je strast neustavljiva! Kopam se povsod. Ko sem bila otrok, smo se namakali celo v tolmunu potoka Glinščica v Rožni dolini, kar danes ni več mogoče. Lani sem plavala v Blejskem jezeru, kjer je od obrežja do otoka in nazaj ravno prava razdalja, da se razgibajo udi, čofotala sem med velikimi ribami belega jezera Kreda v dolini reke Radovne. Prvič sem se po žabje krotovičila v premogovniškem Kočevskem jezeru, ki je tako črno kot sam hudič, da sploh ne vidiš, kaj se motovili naokrog, kar je dobro. Letos me je že razveselil Piran, voda je bila topla kot juha. Sicer pa se nad človeško zlorabo voda velja res globoko zamisliti. Pa tudi to ni več dovolj. Naj bo že konec sprenevedanja, potrebni so odločni globalni ukrepi!

Jadran Lenarčič, znanstveni svetnik Inštituta Jožef Stefan

Otroci z Belvederja smo se zatekali na pomol pod italijanskim konzulatom. Posedali smo v senci betonske klade, odložene in zapuščene, kdo ve čemu namenjene. Ko se ti je zaljubilo, si skočil v vodo in se potem sušil na pregretih skalah. Nihče ni imel brisače. Če je bilo morje mirno, si si morda omislil ujeti kakega špara ali gvata na ostanek laksa, ki se je motal globoko v žepu. Domov smo se vračali, ko se je sonce spuščalo proti Benetkam in ko je dvorišče zadišalo po palačinkah, ki so jih mame pripravljale na poletni večer pri odprtih oknih svojih kuhinj. Mačke na dvorišču so se veselile prinešenih rib. Pomol pod italijanskim konzulatom je bil naše najljubše naravno kopališče, nikogar drugega ni bilo, ki bi zahajal tja. Tudi sam se nisem več vrnil.

Karel Gržan, duhovnik

Imam kar dve naravni kopališči, in sicer v potokih, ki obdajata domačijo, kjer bivam. Voda je (po analizi potrjeno) neoporečna – tudi pitna, je pa zelo mrzla. Tu pod gorami se zato namočim v katerem izmed njunih tolmunov samo v res vročih dneh. Pranečaki so na hlad potokov manj občutljivi in tudi sicer čofotajo v tolmunih prav veselo. Posebno navdušenje zbuja naravni tobogan. Na robu domačije je sotočje potokov in potem, nekaj sto metrov nižje, steče voda po strmini precej dolge zglajene temne skale. Zaradi moje »tonaže«, s katero udarjam v tla, ta tobogan zame sicer ni najbolj udoben, bolj lahkotni pa zdrsijo po njem na valovih potoka prav elegantno.

Zoran Predin, kantavtor

Bazeni in kopališča niso zame. Ne maram gneče. Najraje skočim v morje s kakšne barke.

Reke in jezera mi ne vzbujajo občutka varne in neoporečne vode, zato se med počitniškim kopanjem ponavadi držim pravila, da v bifeju za mizico v senci ni ne ježev ne meduz, pa še voda je res neoporečna.

Pred desetletjem sem napravil potapljaški izpit, da bi lahko pod gladino, tja do desetih metrov, pobegnil v tišino enakomernega dihanja in v tisto pomirjujoče lebdenje, v katerem moj počasni značaj najbolj uživa. Pa mi je zamenjava aortne srčne zaklopke to prepovedala, tako da je zdaj moje najpogostejše druženje z vodo postalo tuširanje.

Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za komuniciranje in protokol

Ne potikam se veliko po kopališčih, sploh v času vročine ne. V mladosti pa je bila moja izbira divja plaža na Belih skalah, pod izolskim Belvederjem.