Strategija je velik izziv
Tenis je zelo priljubljen šport, ki se igra vse leto in na obeh poloblah. S tem so povezane zahteve glede telesne in psihološke priprave igralcev, zraven pa sodi tudi priprava ustrezne prehranske strategije. Gre za šport s prekinitvami, pri katerem se kratka obdobja igre (4–10 sekund) prepletajo s kratkimi aktivnimi obdobji okrevanja (10–20 sekund) in daljšimi pasivnimi obdobji okrevanja (60–90 sekund). Na tekmovanju lahko tekme trajajo tudi več ur. Fiziološke zahteve teniške igre so zapletene in so odvisne od zelo spremenljivih interakcij med tehničnimi, taktičnimi, fizičnimi in okoljskimi dejavniki. Značilno je, da vrsta površine igrišča, slog igre, trajanje in faza igre, temperatura okolice in vlaga v okolju vplivajo na potrebe po energiji. Zaradi tega je tudi izdelava ustrezne prehranske strategije velik izziv. Tekmovanja, razporejena čez celotno leto, veliko potovanj in nepredvidljiv čas, preživet v tekmovalnem dvoboju, vsekakor pomenijo zapleteno prehransko strategijo.
Študije so pokazale, da teniške igralke na uro tenisa porabijo 443 ± 79 kcal in igralci 649 ± 105 kcal. Znano je tudi, da lahko prehrana z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov (< 15 % celotnega vnosa energije) poslabša visoko intenzivno vadbo in vzdržljivost, kar je ključno pri igranju teniške tekme. Poleg tega vrhunski teniški igralci zunaj tekmovalnega obdobja trenirajo od štiri do šest ur na dan, zato velja splošno priporočilo, da morajo na dan zaužiti 6–10 gramov ogljikovih hidratov na kilogram telesne mase. Vse zato, da poskrbijo za ustrezne zaloge glikogena. Teniški igralec, ki intenzivno trenira, naj na dan zaužije okoli 1,6 grama beljakovin na kilogram telesne mase, vnos maščob pa ne sme presegati 2 grama na kilogram telesne mase na dan. Kofein v odmerkih 3 mg na kilogram telesne mase ima lahko ergogene koristi, če se jemlje pred in/ali med tekmo.
Glede na okoljske razmere so pri igralcih in igralkah ugotovili stopnjo potenja od 0,5 do 5 litrov na uro teniške igre ter izgube od 0,5 do 1,8 grama natrija. Ker dvoodstotna izguba telesne mase zaradi dehidracije opazno vpliva na športno uspešnost, je pomembno, da igralec tekmovanje začne dobro hidriran in da pri temperaturi do 27 stopinj Celzija vsakih 15 minut zaužije 200 ml tekočine, ki vsebuje elektrolite, pri temperaturi nad 27 stopinj pa naj si prizadeva zaužiti do 400 ml tekočine z elektroliti. Ko traja igra ali trening dlje kot uro, mora zaužiti še 30–60 g ogljikovih hidratov na uro.
Profesionalni teniški igralci pogosto potujejo zaradi natrpanega celoletnega tekmovalnega urnika. Okoljske in podnebne razmere, nadmorska višina, temperature okolja in vreme, pa tudi kultura, higiena in razlike v časovnem pasu lahko motijo njihove priprave. Dolga potovanja lahko povzročijo utrujenost. Na potovalno utrujenost vplivajo dolžina in razmere potovanja ter čas, ki ga športnik preživi v budnem stanju. Na cirkadianske spremembe in »telesno uro« vplivajo razlike v časovnem pasu v nočno-dnevnem ciklu. »Jet lag« je motnja v kronobiološki homeostazi, ki jo povzročajo dolgi časi potovanj čez poldnevnike, in je potencialna težava za teniškega igralca. Z določenimi prehranskimi ukrepi mu lahko pomagamo, da lažje prebrodi jet lag. Za kompenzacijo suhega zraka ob klimatski napravi na letalu je potrebna dodatna tekočina, da se prepreči dehidracija, in sicer 15–20 ml na uro. Uživanje alkoholnih pijač med letom ni priporočljivo zaradi možne izgube urina. Pijače na osnovi kofeina je treba uživati s previdnostjo zaradi stimulativnih učinkov. Po samem letu in pred večernim počitkom se odsvetuje prevelik vnos tekočine, da omejimo nočne obiske stranišč.
Na nekaterih potovalnih destinacijah je lahko slabši dostop do živil in ni možnosti priprave hrane za ustrezno podporo telesni aktivnosti. Podobno je lahko drugačna kulinarika problematična za igralce s posebnimi prehranskimi preferencami, neznanje jezika pa lahko povzroča težave pri naročanju hrane v restavracijah in branju deklaracij na živilih. Razlike v higieni živil in standardih za vodo lahko pomenijo veliko tveganje za okužbe in s tem povezane prebavne težave, zato naj športniki pijejo izključno ustekleničeno vodo in se izogibajo svežemu sadju in zelenjavi, ki ju ni mogoče olupiti, ter surovemu mesu in surovim ribam. Teniški igralec naj pred odhodom preveri, kakšna hrana bo na voljo na destinaciji, in če je mogoče, naj si priskrbi suho hrano (npr. žita za zajtrk, suho sadje, oreščke, krekerje, ploščice), če izbor hrane ne bo pokril njegovih potreb.
Teniški igralec potrebuje za pokritje svojih energijsko-hranilnih potreb, ki omogočajo napredek v igri in ohranjanje zdravja, ustrezno prehransko strategijo, katere temelj je običajna hrana.