Kultni prikazovalec črnega sveta
Zlata palma filmskega festivala v Cannesu najbrž ni najbolj prestižna nagrada na tem področju. V Ameriki jo prekašajo oskarji in zlati globusi, v Evropi ima konkurenco vsaj v beneških levih in berlinskih medvedih. Je pa Cannes s svojo tradicijo in tipično francoskim glamurjem na Azurni obali gotovo najbolj znan festival na svetu. Vodenje njegove žirije je velika čast. Letos je pripadla kultnemu ameriškemu filmarju, najbolj znanemu kot režiserju, Spiku Leeju.
Letošnji Cannes je nenavaden, če ne zaradi drugega, že zato, ker je ob nenavadnem času. Festival drugače pripravijo maja, letos poteka julija. Vzrok je seveda pandemija covida-19. Ker so bile epidemiološke razmere maja še preveč negotove, so ga prestavili v bolj vroč del leta, saj se je lani pokazalo, da je poleti težav manj.
A je letošnji festival kljub temu manj nenavaden od lanskega. Takrat je namreč zaradi še povsem neobvladane pandemije in brez cepiv odpadel. Oziroma ne čisto odpadel, ampak so omejen nabor ilmov konec oktobra predvajali na prostem, na obmorski cesti Promenade de la Croisette v Cannesu. Že lani bi žirijo vodil Spike Lee, vendar okrnjena verzija ni bila tekmovalna, zato so ameriškemu ilmarju mesto letos spet ponudili. In takšne ponudbe seveda ne moreš zavrniti.
Fant iz Brooklyna
Njegovi ilmi se pogosto dogajajo v Brooklynu, vendar se Shelton Jackson
Lee, kakor je njegovo polno ime – vzdevek Spike, kar bi lahko prevedli kot konica, mu je v otroštvu nadela mati, ker je bil menda tako žilav –, ni rodil v tej newyorški četrti. Rodil se je marca 1957 globoko na jugu Združenih držav Amerike, v največjem mestu jugovzhodne zvezne države Georgie Atlanti.
Družina je bila umetniško usmerjena. Oče William Lee je bil jazzovski glasbenik in skladatelj, mama Jacqueline Shelton učiteljica umetnosti in črnske literature; takrat je bil posebno jug ZDA seveda še globoko segregiran. Belci in črnci so se izobraževali in nasploh živeli strogo ločeno. Delitev je šla tako daleč, da so celo literaturo delili na črnsko in belsko.
Verjetno vsaj malo zaradi tega se je družina Lee, ki so jo poleg staršev in Spika sestavljali še dva njegova mlajša brata in sestra, preselila v New York. Natančneje v Brooklyn, tako da se ima najstarejši od otrok vsaj nekoliko upravičeno za fanta iz Brooklyna. Tam je ostal do konca srednje šole, nato pa se je vrnil na jug, kjer je iz množičnih komunikacij diplomiral na nekoč črnski – a v času njegovega šolanja ni bila več ločena po rasah – univerzi Morehouse v Atlanti, znani predvsem po družboslovno in umetniško usmerjenih programih. Med njenimi študenti sta bila na primer znameniti borec za enakopravnost črncev v ZDA in nobelovec za mir Martin Luther King ter igralec Samuel L. Jackson.
Šolanje je Lee nadaljeval na umetniški akademiji Tisch School of the Arts newyorške univerze, kjer je magistriral iz ilma in televizije. Gre za eno najbolj slovitih in za vstop najzahtevnejših ilmskih šol na svetu. Seznam znanih, ki so se izobraževali na njej, je neskončen, zato omenimo samo oskarjevce Woodyja Allena, Joela Coena, Lady Gaga, Philipa Seymourja Hoffmana, Angelino Jolie, Anga Leeja, Martina Scorseseja in Oliverja Stona.
Zanimivo je bil pomočnik režiserja pri Leejevem kratkem ilmu Joe's Bed-Stuy Barbershop: We Cut Heads (1983), s katerim je magistriral, njegov sošolec Ang Lee. Sloviti režiser tajvanskih korenin je do zdaj prejel tri oskarje. Za ilm Prežeči tiger, skriti zmaj (Wo hu cang long, 2000) je dobil zlati kipec za najboljši tujejezični ilm, za dramo o homoseksualnih pastirjih Gora Brokeback (Brokeback Mountain, 2005) in fantazijsko dramo Pijevo življenje (Life of Pi, 2012) pa za najboljšo režijo.
Gladka kariera
Prestižno priznanje je že za Joe's Bed-Stuy Barbershop: We Cut Heads dobil tudi Spike Lee. Magistrsko delo mu je namreč prineslo študentsko nagrado ameriške ilmske akademije, tako imenovanega študentskega oskarja, ki ga podeljujejo posebej, ne na osrednji oskarjevski slovesnosti.
Verjetno je bil to eden od razlogov, da se mu na začetku karierne poti ni bilo treba spopadati z vsemi tegobami, običajnimi za nadobudne ilmarje, od igralcev in scenaristov do režiserjev in vseh drugih delavcev v ilmski industriji. Da bi torej moral za golo preživetje postati točaj v kakšnem baru ali opravljati vrsto drugih občasnih in slabo plačanih del.
Da iz njega nekaj bo, je dokazal že s prvim celovečercem, črno-belo romantično komedijo o ljubezenskem štirikotniku v (seveda) Brooklynu med dekletom in tremi fanti She's Gotta Have It (1986); enega od njih je odigral sam Lee, saj občasno izza kamere rad stopi tudi pred njo. Posneli so ga za preračunano v današnji denar 360.000 evrov, prinesel pa je 14,7 milijona. Njegov uspeh je po mnenju kritikov omogočil razcvet podobnih neodvisnih ilmov v ZDA v drugi polovici 80. let. Morda bi bil lahko v poduk komu kje drugje, da ne rečemo v Sloveniji, da tudi za komercialno uspešnico ni nujen milijonski proračun.
Da nekdo postane res znan na svojem umetniškem področju, na primer v glasbi ali ilmu, pa je navadno odločilen en projekt. Pri Spiku Leeju je bila to komična drama Do the Right Thing (1989), v kateri povsem banalen dogodek, ko nekaj mulcev na vroč poletni dan odpre hidrant na eni od brooklynskih ulic, sproži niz dogodkov, ki razkrijejo napetosti med rasami v na videz mirni skupnosti. Končajo se z nasilnimi nemiri. Film je bil izjemno uspešen pri kritikih in je dobil več nominacij za oskarja, več kot dobro so ga sprejeli tudi gledalci. Imel je že spodoben proračun, v današnjih evrih 11 milijonov, prinesel pa je šestkrat več.
Malcolm
Do zgodnjih 90. let je Lee snemal predvsem lahkotnejše, sproščujoče ilme, v katerih so le podtoni kazali na pod površjem sodobne ameriške družbe tlečo rasno napetost. Zato je bil ilm iz leta 1992, v katerem se je lotil ilmske obdelave afroameriškega aktivista Malcolma
Da iz njega nekaj bo, je Lee dokazal že s prvim celovečercem.
V času njegovega rojstva je šla delitev na črnce in belce na jugu ZDA tako daleč, da so celo literaturo delili na črnsko in belsko.
Littla, bolj znanega kot Malcolm X, precejšnje presenečenje.
Malcolm X je bil zelo kontroverzna osebnost. Nekdanji kriminalec je v zaporu vstopil v prav tako kontroverzno organizacijo Nation of Islam, ki interpretira islam z vidika ameriških črncev in nima v očeh drugih muslimanov nič skupnega z izvorno religijo. Tako je bil Malcolm X črnski rasist, prepričan o večvrednosti črncev, potem se je z organizacijo razšel in bil z njo v sporu. Njegova pot se je končala februarja 1965 z likvidacijo; menda so jo izvedli trije pripadniki Nation of Islam. Ker je bil njegov umor, tako kot še marsikateri v 60. letih prejšnjega stoletja, na primer predsednika Johna F. Kennedyja, njegovega brata in najverjetnejšega skorajšnjega predsednika Roberta ter (krščanskega) aktivista za pravice črncev Martina Luthra Kinga, zelo sumljiv, je ostal vir številnih špekulacij in teorij zarote.
V ilmu Malcolm X je naslovni lik mojstrsko upodobil sloviti Denzel Washington. Skoraj tri in pol ure trajajoči ep je sicer komaj pokril stroške in zato ni bil velika uspešnica, so ga pa v zvezde kovali kritiki in drugi ilmski ustvarjalci. Na primer sloviti režiser Martin Scorsese ga je uvrstil med najboljših deset ilmov 90. let. prejšnjega stoletja.
Bolj in manj resno
Med Leejevimi poznejšimi znanimi ilmi sta tudi dramatični kriminalki Poletje, ko je moril Sam (Summer of Sam, 1999) in Poslednja noč (25th Hour, 2002). V njiju je obdeloval predvsem belsko tematiko. V prvem dogodke okrog serijskega morilca Davida Berkowitza, ki se je poimenoval Samov sin in mu je menda sosedov pes naročil, da je med poletjem 1976 in 1977 postrelil šest ljudi; mimogrede, Berkowitz še vedno služi šest dosmrtnih kazni.
Drugi ilm je zgodba o belem preprodajalcu mamil, ki ga prijatelja, napihnjeni borzni posrednik in zmedeni srednješolski učitelj, zadnjo noč, preden gre za več let v zapor, odpeljeta na poslovilno pijančevanje. Prvi ilm je bil flop, drugi lepa uspešnica, saj je prinesel skoraj petkratnik vložka, sta pa oba pokazala, da se Lee še kako dobro znajde tudi za krmilom resnih ilmov.
Eden njegovih zadnjih ilmov je spet bolj sproščen. Leta 2018 je v ilmu Črni KKKlanovec (BlacKkKlansman) obdelal zgodbo črnskega policista Rona Stallwortha, ki se je konec 70. let iniltriral v belsko rasistično organizacijo Ku Klux Klan v Colorado Springsu v ameriški zvezni državi Kolorado. Črna komedija je bila velika uspešnica. V Cannesu, kjer je doživel premiero, je dobil drugo nagrado festivala grand prix, Lee pa je prejel tudi svojega prvega tekmovalnega oskarja, za prirejeni scenarij. Pred tem so mu leta 2015 podelili častnega za prispevek k ilmu. Tudi inančno je bil KKKlanovec zelo uspešen, saj je ob vložku 13,5 milijona evrov prinesel 85 milijonov.
Zakaj je na Manhattnu?
Veliko Leejevih ilmov se dogaja v Brooklynu in sam rad poudarja, da je iz te newyorške četrti. Tudi njegova produkcijska hiša 40 Acres and a Mule Filmworks ima sedež tam. Vendar se hudobni jeziki sprašujejo, zakaj se je vsemu temu navkljub raje preselil na drugi breg East Riverja, v bogataški predel Manhattna Upper East Side, kjer živita z ženo Tonyo Lewis Lee, pravnico ter ilmsko in televizijsko producentko. Imata dva otroka, hči Satchel se je rodila leta 1994, sin Jackson pa 1997.
Med enim od prejšnjih obiskov Cannesa, leta 1999, je Lee med trosenjem misli glede Američanov in orožja navrgel, da bi morali po njegovem mnenju razpustiti zvezo ljubiteljev orožja National Rifle Association in ustreliti njenega takratnega predsednika, znamenitega ilmskega zvezdnika Charltona Hestona. Zaradi razburjenja, ki ga je to povzročilo, je dejal, da je bilo mišljeno kot šala, vendar je dodal, da za strelske pohode v ZDA niso krivi hollywoodski ilmi, ampak lahko dostopno orožje.
Še en zanimiv incident se je zgodil lani, ko se je pred dvigali v dvorani
Madison Square Garden, kjer si je hotel ogledati košarkarsko tekmo moštva New York Knicks, sprl z varnostniki. Vzrok je bil, da je hotel v dvorano skozi vhod za zaposlene; ker ga niso pustili, pa je hotel vse skupaj prikazati kot nasilje varnostnikov nad njim. »Ideja, da je Spike Lee žrtev, ker ignorira neprestane pozive, naj ne uporablja vhoda za zaposlene, ampak tako kot vsi drugi zvezdniki poseben vhod zanje, je smešna,« so sporočili iz Knicksov. Je pa očitno res bil kriv Lee, saj je zatrdil, da ta vhod uporablja že 28 let.
Do zgodnjih 90. let je snemal predvsem lahkotnejše, sproščujoče filme.
❞
Leta 1999 je dejal, da bi morali razpustiti zvezo ljubiteljev orožja in ustreliti njenega takratnega predsednika Charltona Hestona.