Kaj pričakujete od podnebne konference v Glasgowu?
Veseli me, da so vedno bolj prisotni poskusi, da bi se okoljske problematike lotevali na ravni celotnega sveta. To je edina smiselna pot, saj bodo spremembe učinkovite, če bodo usklajene. Za naš planet smo dolžni skrbeti in posamezniki žal ne moremo spremeniti sveta – organizacije, kot so Združeni narodi, pa so namenjene prav temu. Dvomim, da bo pot lahka in hitra, a vsekakor smo na začetku zdravljenja našega planeta.
Poslušali bomo opozorila in katastroične napovedi glede prihodnosti našega planeta. Morda bodo celo dokončana pravila za izvajanje pariškega sporazuma. Dokler bo trajala konferenca, bodo teme polnile stolpce časopisov in bile v ospredju poročil. Potem bomo spet malce pozabili na to, da premalo naredimo za svet, na katerem živimo. Tudi za bolj čiste industrije in skupnosti z manj emisijami je treba imeti denar in veliko je treba vlagati v razvoj. Precejšen del sveta je prereven, premalo razvit, da bi temu lahko sledil. A vendar. Če ne bo nihče opozarjal na ta vprašanja, bomo spet pozabili nanja. Zato so take konference in premisleki pomembni.
Prav nič oziroma en velik bla bla, kot se je nedavno slikovito izrazila mlada podnebna aktivistka Greta Thunberg. Bolj od tega, da se voditelji tokrat ne bodo dogovorili nič, me skrbi dejstvo, da se ne držijo niti tistega, kar so se dogovorili doslej. »Svet se mora zbuditi. Stojimo na robu propada in gremo v napačno smer,« je bil septembra jasen generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. In medtem ko tudi pri nas vse bolj boleče čutimo, da nam planet kaže zobe, najbogatejši že iščejo možnosti in priložnosti, kako bi se z vedno bolj uničene modre krogle škodo odpravili delat še kam drugam. Upam, da se bo zgodil čudež in se nam uspe uničiti na način, ki bo omogočil preživetje vsaj živalim in rastlinam. Te v nasprotju z nami namreč niso popolnoma nič krive za to, kar se dogaja.
Jadran Lenarčič,
Ko bi čas, ki ga porabimo za razprave in nastopanje pred kamerami, porabili za izvedbo že dogovorjenega, bi mogoče pomagalo. Ne dvomim, da se je treba v nastali globalni zmešnjavi ponovno opredeliti in si določiti nove (stare) strateške in operativne cilje. Je pa naivno pričakovati, da se bo po sprejetih deklaracijah zgodilo kaj bistveno drugačnega, kot se je dogajalo v preteklosti. Dogovorov se bodo držali oni, ki se jih že držijo. Upam, da se bo kdo vendarle dodatno priključil. Očitno je življenje na Zemlji za bogatejši del človeštva prelagodno in za druge pretežko, da bi se s krizo mogli spopasti celovito, zavzeto in koordinirano na vseh geografskih širinah in dolžinah in da bi skrb za planet postala vrednota vsakega posameznika.