Kdor plačuje, ta kadruje
b ustoličenju novega prvega moža NK Olimpija je k meni pristopil Mladen Rudonja, za zdaj še neuradni športni direktor. Prvič, odkar se je začel plesti okoli nogometne Olimpije in vpletati v njeno politiko ter jo tudi voditi, čeprav je vedel, da nisem ravno njegov veliki oboževalec, kvečjemu najhujši kritik. Ne bom zašel v podrobnosti, ker gre za najino stvar, a namera je bila jasna. Tudi razumljiva. Zaželel si je miru, recimo, da dam novi Olimpiji oziroma novemu vodstvu nekaj časa za postavljanje temeljev in možnost, da umirjeno vstopijo v ustvarjalni in tekmovalni ritem. Nekoč je veljalo pravilo stotih dnevov. Izmenjala sva nekaj besed, misli o tem, kakšna naj bo ali naj bi bila Olimpija.
ORdeča nit hitrega pomenka je bila usmeritev. Kakšna naj bo na igrišču in pri kadrovanju. Na koncu sva nekako prišla do tega, da oba želiva isto: ljubljansko in slovensko Olimpijo, na igrišču pa atraktivno, napadalno in avtoritativno. Vsaj jaz iskreno navijam za takšno in tudi trdno verjamem, da je lahko, za turbo Rudija ne bom dal roke v ogenj, ali je bil iskren. Ker se mi je že prva tekma pod novim starim trenerjem Dinom Skenderjem po malem »zasrala«. Z dvema novincema, ki sta seveda iz prve enajsterice izrinila dva slovenska fanta, se je v Stožicah bogaboječa tresla pred atomskim Taborom. Res velika zmaga z 1:0?!
Karkoli si že mislim ali bi rad videl, popolnoma jasno mi je, da ima novi predsednik Adam Delius vso pravico in vse vzvode moči za ustvarjanje ali vodenje Olimpije tako, kot želi.
Kot jih je imel Milan Mandarić. Tu ni debate, kdor plačuje, ta kadruje. In določa pravila igre. Resnici na ljubo, nisem čisto prepričan, kdo je prvi mož, Delius ali njegovi hrvaški partnerji, ki jih bo zastopal markantni novi poslovni direktor Igor Barišić.
Na čelu Olimpije si srčno želim ljudi, ki bi naposled znali izkoristiti nabor nogometašev iz širšega ljubljanskega okolja in Olimpiji dati pečat mestnega kluba z močnim vplivom, ki bo segal precej dlje kot do mej Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Za malo manj poučene: ljubljanski nogometni bazen obsega dobrih 600.000 prebivalcev.
❞
Novi predsednik Adam Delius ima vso pravico in vse vzvode moči za ustvarjanje ali vodenje Olimpije tako, kot želi. Kot jih je imel Milan Mandarić.
Kljub izjemnim premikom v evropskem nogometu, ki manjše države z manj denarne moči in slabšim statusom nogometa v družbi tako rekoč odrivajo na obrobje, nogomet še vedno ponuja veliko priložnosti za vse deležnike, poslovneže in izključno športno naravnane. Zraven pa tudi za vse vrste fakinov. Nogomet ima še vedno nekakšen univerzalni status pri uveljavljanju novih zamisli. Na primer, če v gospodarstvu v zadnjih letih opletajo z mantro o krožnem gospodarstvu, je kroženje že desetletja zaščitni znak nogometa.
Olimpijino krožno gospodarstvo povezujejo klubi v mestu in širšem okolju z Dolenjsko, Belo krajino, Posavjem in Zasavjem vred. Tudi Gorenjska je nogometno vezana na Ljubljano. Štirje prvoligaši (še Domžale, Bravo in Radomlje), pet drugoligašev (Ilirija, Dob, Krka, Krško, Brežice) in še vrsta drugih proizvajalcev. In koliko zdajšnjih vidnejših Olimpijinih igralcev je Ljubljančanov? Trije! Nik Kapun, Nejc Vidmar in Mustafa Nukić.
2. Izpadni korak vstran (slika 1). Pozorni smo, da boki potujejo nazaj in ne koleno naprej.
3. Ozka skleca na ročkah ali na stolih (slika 2).
4. Veslanje v predklonu z utežjo ali elastiko (slika 3).
5. Poteg elastike nazaj – imitacija odriva s palicami (slika 4).
6. Rotacija trupa s težko žogo v sedu. Noge so na tleh ali dvignjene od tal. 7. Izteg trupa in kleka s pomočjo koleščka.
V poletni sezoni biatlonci v trening vključujejo rolko, rolerje, gorsko kolo, običajni tek. Pogosto pa sta z namenom ohranjanja mobilnosti in kontrole diha del njihovega treninga tudi joga in meditacija. Usklajenost dihanja in proženja orožja na strelišču je osnova za uspešen zadetek tarče.