Kava, ki nosi grofovsko ime
Popotovanje po svetu posebnih kav nadaljujemo v Tolminu, kjer sta se pred sedmimi leti praženja kave najprej za hec in nato zares lotila nadobudna mladeniča. Da bi poudarila njeno odličnost, sta ji nadela še grofovsko ime Coronini. Skupaj z Nedelom in glavnim pokroviteljem naše akcije Po kavi se dan pozna Peugeotom spoznajte zgodbo njune mikropražarne, ki je med drugim partnerica naše akcije.
oti do Tolmina je več in mi smo izbrali tisto po hitri cesti do Nove Gorice in nato ob Soči skozi slikovite kraje proti Tolminu. Lahko bi se podali tudi skozi Idrijo ali morda mimo Škofje Loke, ne glede na izbiro pa bi za volanom sedeli slabi dve uri. Čas mine, kot bi mignil, če se na pot podaš z udobnim in zmogljivim avtomobilom, kakršen je naš testni peugeot 308 SW. Čeprav je karavanske zasnove, se je ovinkaste ceste ob Soči držal kot klop, njegov živahni dizelski motor pa je poskrbel za dinamično vozniško izkušnjo.
V Volčah, naselju na obrobju Tolmina, je mikropražarna Coronini Caffe, ki sta jo konec leta 2015 ustanovila Rok Šuligoj in Tadej Feregotto, cilj tokratnega potovanja po svetu posebnih kav. V sivem poslovno-proizvodnem prostoru uvodoma razložita, da je odločitev, da se podata v kavni posel, padla, ko sta pri enem od dobaviteljev surove kave videla, kakšen okus ima lahko kava visoke kakovosti, ki je sveža, pravilno pražena in ustrezno skuhana: »Bila sva tako navdušena, da sva si rekla, da bi ljudje, če bi nekaj podobnega dali na trg v Sloveniji, zagotovo opazili razliko in s prodajo ne bi bilo težav.«
PPostopna rast
Hobi je v nekaj mesecih prerasel v posel. Najprej sta poiskala primeren prostor in registrirala obrat za živilsko dejavnost. Kupila sta manjši pražilec zmogljivosti dveh kilogramov in mlin za kavo. Znanje o praženju je Tadej, ki ima vlogo glavnega pražarja, pridobival iz strokovne literature in na spletu, pozneje pa tudi na različnih izobraževanjih v tujini, predvsem Italiji.
»Ker mali pražilec kmalu ni več zadoščal – lani smo spražili 10 ton kave –, sva kupila večjega in nato še večjega, ki lahko naenkrat spraži do največ 25 kg zrnja. Zadnjega sva kupila rabljenega in zanj odštela okoli 30 tisočakov. Tudi za pakiranje sva od ustanovitve do danes zamenjala nekaj mlinov, letos pa smo investirali v industrijski mlin znamke Mahlkönig in polavtomatsko polnilno linijo v skupni vrednosti 20.000 evrov. To pa še zdaleč niso bila edina vlaganja v najin posel, saj sva morala kupiti še opremo za gostinske lokale, s katerimi sodelujemo in strežejo našo kavo, od kavnega aparata, mlina do skodelic,« pripoveduje Rok. Coronini trenutno strežejo v 15 gostinskih lokalih po Sloveniji.
Prva serija njune kave se je imenovala T&R kava, a hitro sta pomislila, da bi ji nadela drugačno, bolj pomenljivo ime. Ideja o znamki Coronini je bila naravna, ker izhajata iz krajev, ki so bili nekoč pod oblastjo te rodbine. Seveda sta najprej opravila vsa potrebna poizvedovanja, ali lahko to ime sploh uporabita. Ker ni bilo pravnih ovir, sta na območju EU zaščitila novo blagovno znamko Coronini Caffe.
Kavo pod novo blagovno znamko sta najprej prodajala v trgovinah lokalne kmetijske zadruge in v njihovem baru, pozneje pa še v drugih lokalnih barih. Posel se je postopoma širil. Pravita, da zdaj pokrivata že vse kanale, od spletne prodaje, ki je najbolj zaživela v času epidemije koronavirusa, do lokalov.
Slovenski tretji val
Koliko mikropražarn lahko po njunem mnenju preživi na slovenskem trgu? Odgovorita, da je delež mikropražarn v celotni prodaji kave še zelo majhen, gotovo manjši, kot je delež mikropivovarn v celotni prodaji piva, tako da je prostora za rast gotovo še veliko. Kljub temu menita, da jih veliko več na slovenskem
Coronini Caffe nosi ime po italijanski plemiški rodbini Coronini, ki se je naselila na območju Gorice in Furlanije.
Kavo Coronini lahko naročimo v 15 gostinskih lokalih po Sloveniji, med drugim v tolminskem hotelu Dvorec. trgu ne more obstati, kajti investicije so velike in prodaja mora biti dobra, da se posel izplača. »Bolj verjetno je, da bodo obstoječe povečale svojo prodajo, če bodo hotele preživeti, kot da se bo njihovo število zelo povečalo,« razmišljata.
Tretji kavni val poganjajo predvsem zapriseženi ljubitelji, ki jim ni vseeno, v kakšnem napitku uživajo. Jih je pri nas veliko? Sogovornika menita, da večina ljudi pri nas kavo spije na hitro in je niti resno ne okuša. »Prav tako večina verjetno še nikoli ni spila res vrhunske skodelice kave. Navajeni so na povprečno ali podpovprečno, ta okus jim je domač in ga povezujejo s 'pravo' kavo,« razložita. Kljub temu opažata, da se odnos počasi spreminja in vedno več ljudi išče vrhunske kave. »Ko se navadijo na njihov okus, se težko, če sploh še kdaj, vrnejo k povprečnim,« sta prepričana. Po njunem je glavna težava to, da je v gostinskih lokalih težko priti do vrhunske kave. Mikropražarji si veliko težje privoščijo investicije v opremo za gostinca, ki bi ponujal njihovo kavo, kot velike pražarne, druga ovira je nezanimanje gostincev za pravilno pripravo in pomanjkanje znanja.
Preverjeni dobavitelji
Zrnje za svojo pražarno kupujeta pri preverjenih dobaviteljih v Italiji, pa tudi Avstriji, Belgiji in Sloveniji. V ponudbi imata vedno na voljo dve mešanici, v prvi je 85 odstotkov arabike, druga je 100-odstotna arabika, poleg njiju pa t. i. single origin kavo Kolumbija in brezkofeinsko mešanico. Druge kave iz njune ponudbe so single origin, torej kave, ki prihajajo s točno določene plantaže. Katero bosta pražila, izbirata po lastnem okusu. Pri tem poskušata zajeti tako njihove sadne kot čokoladne okuse.
»Dobavitelji surovega zrnja ponujajo opise in ocene posameznih kav, s čimer zožimo izbor na nekaj različnih, ki se nam zdijo v tistem trenutku najbolj zanimive. Na našo odločitev vplivajo kakovost, dobavljivost, ocene, ki jih kava prejme, pa tudi to, kaj bi radi ponudili strankam. Ko od dobaviteljev dobimo vzorce in jih preizkusimo, se dokončno odločimo. Končni izbor pogosto ni preprost, vseskozi pa smo tudi pozorni, da naše kave zajemajo čim zanimivejši spekter arom in okusov, tako da se med njimi res občuti razlika,« pripovedujeta sogovornika, ki imata v ponudbi skoraj vedno tudi certificirano ekološko kavo, saj je njuna pražarna pridobila certifikat za ekološko praženje.
Čarovnija praženja
Tadej nam ob obisku podrobneje razloži še postopek praženja, ki pri njih poteka ob pomoči sodobne tehnologije: »Pražilnik najprej ogrejemo na približno
230 stopinj Celzija, nato pa temperaturo znižamo na začetno temperaturo praženja, ki je odvisna od izbranega kavnega zrna. Običajno je začetna temperatura med 200 in 215 stopinjam.« Celoten postopek je računalniško voden in nadzorovan, s čimer dosežejo, da je kava vedno enakega okusa. Pražilec deluje na plin in kava se med praženjem vrti v posebnem bobnu.
Ko zelena zrna vsujejo v boben, začne Tadej spremljati grafe. Pojasni, da lahko postopek, ki traja od 10 do 15 minut, razdelimo v tri faze. Prvi fazi rečejo sušilna faza, angleško drying phase, in ta je najmanj pomemben del praženja. Pri njej potrebuješ dovolj energije, da se
❞
Prihodnji teden obiščemo pražarno BaniBeans v Ljubljani.