Ali je izrekanje opozoril o možnosti odpovedi zaposlitve 38 zaposlenim prava poteza vodstva RTV Slovenija?
Kozma Ahačič,
jezikoslovec
Sam bi ravnal drugače. Javni zavodi, zlasti kreativni, zahtevajo bistveno drugačno vodenje kot zasebna podjetja. Z avtoritarnim vodenjem je v takšnih ustanovah težko kar koli izboljšati, le medsebojni odnosi se lahko še poslabšajo; slabše vzdušje pa neizogibno vodi v slabši program. Spremembe so lahko učinkovite, če so počasne in imajo kot prvi kriterij profesionalnost. Zaupanje zaposlenih v vodstvo je ključno, saj ima tudi vodstvo precej omejeno moč. RTV ni tovarna, ampak prostor ustvarjanja, prostor novih idej. Vtis je, da je hotelo sedanje vodstvo pomakniti informativni del RTV nekoliko bolj na desno, uspelo pa jim je (in bo) ravno obratno. Namesto krepitve zavedanja, da ravno različna mnenja izboljšajo program, so se okrepile razlike, trenja pa so prešla tudi na težko popravljivo osebno raven med sodelavci.
Nataša Luša,
direktorica Dela
RTV Slovenija se že dalj časa sooča z velikimi težavami, ki so rezultat neprimernega poseganja politike v medije. Videti je, kot da lahko samo opazujemo (in podpisujemo peticije), kako se ukinjajo oddaje, krnijo vsebine, nadomeščajo vsebine in ljudje z »bolj primernimi« okusu in volji odločevalcev. Zaposleni stavkajo, gledalci smo v velikem delu nezadovoljni, spremembe zakonodaje v bližnji prihodnosti še ni videti ne glede na prizadevanje vlade. Komu to stanje služi? Navsezadnje izgubljamo vsi. Uničuje se institucija, ki je imela v našem prostoru določen ugled, njeni zaposleni pa zaupanje javnosti. V tej luči je izrekanje opozoril o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlenim, ki poskušajo opozarjati na nevzdržen položaj, samo še eno od dejanj, ki vodijo v razpad sistema.
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
Ne. V tem primeru bi bil pogovor med predstavniki delodajalca in zaposlenimi pametnejša poteza.
Jadran Lenarčič, znanstveni svetnik Inštituta Jožef Stefan
Situacija ne preseneča, ko mešajo juho od zunaj in imenujejo odgovorne osebe brez naravne selekcije in širše podpore sodelavcev. Tako nastavljeni kadri pogosto nimajo kompetenc, še manj iskrene pripadnosti ter se v krizah, ki so neizbežne, zatekajo k skrajnim rešitvam, kot so zamenjave ali odpuščanja neposlušnih. Sprašujem se, ali bi v naši akademski sferi lahko funkcioniral direktor ali vodja oddelka, če bi sodelavci dvomili o njegovih odločitvah. Nekoč sem v pogovoru z ministrico dejal, da smo znanstveniki takšni ljudje, da če se na nas naslanjate, vas podpiramo, če pa nas stiskate, se upiramo. Podobno je, menim, tudi drugod v pretežno intelektualnih okoljih, ki so kritična in zahtevna do sebe in do nadrejenih. Nesposobnost in pritiski jim gredo skrajno na živce.
Karel Gržan,
duhovnik
Ker se politično čiščenje, uvažanje podtaknjenih novinarjev, ukinjanje oddaj … dogaja na televiziji (RTV Slovenija), menim, da je bil izražen protest novinarjev proti takšnemu delovanju vodstva po televiziji upravičen. Izrekanje opozoril o možnosti odpovedi zaposlitve se mi zdi nedopustno in je tudi kaznivo. Sem pogledal v zakon o stavki (nespremenjen od leta 1991), ki pravi, da delodajalec oz. »organi upravljanja /…/ ne smejo preprečevati delavcu, da bi sodeloval v stavki, in ne uporabljati nasilnih ukrepov, da bi se stavka končala« (14. člen), sicer se kaznujejo »z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev«
(17. člen). Koga pa ustavi kazen, ki znaša zdaj par evrov?
Zoran Predin,
kantavtor
Ustrahovanje zaposlenih smrdi po kazenski odgovornosti. Če pa aktualno vodstvo res izvaja sklepe nadzornega in programskega sveta RTV SLO v skladu z zakonodajo, potem je na prihajajočem referendumu treba takšen zakon o javni televiziji nujno spremeniti in z novim trajno odpraviti vpliv katerekoli politike na novinarsko delo.
Upam, da še vedno velja stari rek, da za vsako rit raste palica.
Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za komuniciranje in protokol
Dajte, no, lepo vas prosim. Nikakor. V prvem razredu osnovne šole menedžmenta vam bodo povedali, da taki načini uničujejo odnose in poslovanje in da brez dialoga (dialoga, ne monologa!), z represijo, ni mogoče rešiti ničesar. To, kar počneta vodstvo in programski svet RTV z glasovalnim strojem »kot en mož«, kot se je pohvalil eden izmed svetnikov, je prav smešno, a v resnici ni, ker je žalostno in nedopustno. Dna ni. Ustrahovanje zaposlenih, grožnje z odpovedjo, varnostniki pred studiem, poseganje v uredniško delo, onemogočanje stavke, amaterizem, ukinjanje paradnih oddaj, padec gledanosti, mobing, kršenje programskega načrta in splošno manipuliranje je vredno kakšnega dopisa odvetnikov v drugo smer, od zaposlenih vodstvu. Ne razumem, zakaj vlada še vedno tiho gleda stran.