Kako otroke in mladostnike držati stran od zaslonov ali jim vsaj omejiti čas, preživet v virtualnem svetu?
Kozma Ahačič,
jezikoslovec
Univerzalne rešitve verjetno nikoli ne bomo našli, verjetno najpomembnejša sta zgled in vzdrževanje motivacije za aktivnosti v realnem svetu. Igra v živo, klepet, druženje, ustvarjanje in branje knjige so še vedno najboljša obramba pred prevelikim vdorom virtualnega v naše in otroško življenje. Virtualni svet je lažji, ima več impulzov in je zato na prvi pogled zanimivejši, nudi pa bistveno manjše zadovoljstvo in zadoščenje kot realno življenje.
Tudi v virtualnem svetu pa otroci in mladi ne bi smeli ostati prepuščeni samim sebi. Treba jih je izobraževati, se pozanimati pri njih, kaj delajo, kaj gledajo, kaj poslušajo, kaj se jim zdi dobro in kaj slabo. Ne smemo pozabiti: dati otroku ali mladostniku mobilni telefon, tablico ali računalnik je podobno, kot da bi mu dali ključe avta. Brez inštrukcij se bo prej ali slej zaletel.
Nataša Luša,
direktorica Dela
To vprašanje me zelo vznemirja, skrbi me namreč, da tak način uporabe najrazličnejših vsebin na dolgi rok slabo vpliva na otroke. Razumem, da je to nova realnost, in ne želim zveneti kot moja stara mama, ki se je jezila nad branjem, ker da škodi očem. A vseeno menim, da je pomembno, da se otroci naučijo brati knjige, uživati v igri zunaj, med vrstniki, opazovati svet okoli sebe in videti, okušati, se dotakniti stvari. Jaz razne zaslone povezujem z delom, vidim pa, da mladim pomenijo samo zabavo. S takim dojemanjem je seveda težko omejevati dostop do virtualnega sveta. Na nas starših, starih starših je, da vzpostavljamo čas in prostor brez zaslonov, ko in kjer se pogovarja, igra, bere, gre na sprehod ali preprosto počiva.
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
Otroke in mladostnike je težko prepričati, da obstaja tudi zanimivo življenje v resničnosti, ki ni virtualna. Še posebno zato, ker so bili med pandemijo primorani sedeti pred računalniškimi zasloni med poukom, oropani so bili druženja z vrstniki v živo, tako da so na spletu iskali tudi zabavo. Spletne platforme so privlačna zabavišča, vendar hkrati orodje za množično javno sramotenje, ki ga še odrasli komaj zdržimo, kaj šele otroci ali mladostniki, ki lahko postanejo tarča krutih zlorab s tragičnimi posledicami. Zato je treba ljudi vseh generacij na vse mogoče načine od zaslonov preusmeriti tako, da spodbujamo obisk narave in šport, druženje v živo, obiskovanje kulturnih prireditev v gledališčih in koncertnih dvoranah ... Virtualna resničnost je privlačna, tam lahko zmagaš, tudi če si zguba.
Jadran Lenarčič, znanstveni svetnik Inštituta Jožef Stefan
Zaupam v doslednost pri odmeri časa in pri tem ne sme biti popuščanja, če se nanaša na virtualno mlatenje slame, računalniške igrice in podobno. Vendar je računalnik namenjen predvsem resnemu delu, grafičnemu oblikovanju, iskanju informacij, branju in pisanju, poslušanju in ustvarjanju glasbe, izobraževanju in izmenjavi, k čemur pa bi otroka veljalo spodbujati. Prav slednje, da je računalnik izvrstno orodje za marsikatero dejavnost, ki jo lahko počneš tudi kot ljubitelj, mora biti vgrajeno v odnosu do njega. S kolegi na IJS sem bil med prvimi uporabniki računalnikov v Sloveniji, tudi med prvimi s PC-jem doma, ki je bil dostopen vsem v družini, pa izkrivljene okuženosti sina in hčere nisem nikoli zaznal. Mogoče je skrivnost prav v omenjenem odnosu.