Morilska lakota, travma z dolgim repom
Ukrajina je država z nesrečno zgodovino. Samo v zadnjih sto letih je poleg sedanje vojne doživela dve še hujši tragediji. Med drugo svetovno vojno so tam potekali najhujši boji med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, desetletje prej pa je po njej pustošil gladomor, umetno povzročena lakota. Prejšnji teden je Nemčija kot 23. država po vrsti – med njimi ni Slovenije – z resolucijo spodnjega doma zveznega parlamenta razglasila gladomor za genocid, da je torej takratna Sovjetska zveza morilsko lakoto sprožila načrtno, za iztrebljenje Ukrajincev.
a se je najvplivnejša evropska država prav zdaj odločila označiti gladomor (ukrajinsko golodomor) za genocid, je razlog seveda vse, kar se dogaja v Ukrajini, se pravi vojna, v kateri je Rusija februarja iz še vedno ne logično pojasnjenih vzrokov napadla svojo zahodno sosedo. Napad na Ukrajino, s katero je Rusija povezana ne samo s skupnim slovanskim izvorom in zgodovino, ampak tudi z mešanimi jezikovnimi območji in milijoni narodnostno mešanih zakonov ter s tem otrok, je zahteval že na desetisoče življenj.
DZa in proti
Glede tega, zakaj so deklaracijo o razglasitvi gladomora za genocid sprejeli prav zdaj, poslanec nemških Zelenih in eden od pobudnikov deklaracije, pri podpisu katere se je razen desnega in levega obrobja povezala vsa politika, Robin Wagener, ni puščal dvoma. »Ruski predsednik Vladimir Putin deluje v kruti in kriminalni Stalinovi tradiciji. Še enkrat nameravajo z nasiljem in terorjem Ukrajincem odvzeti osnove za življenje in celo državo pahniti na kolena,« je bil odločen za Frankfurter Allgemeine Zeitung. Deklaracija je po njegovem opozorilo za Moskvo.
Na odzive ni bilo treba čakati dolgo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je še isti večer po sprejemu deklaracije, v sredo, zahvalil nemškemu parlamentu. »To je odločitev za pravico, za resnico. Je tudi zelo pomemben signal veliko drugim državam, da ruski revanšizem ne bo povzročil pisanja zgodovine na novo,« je povedal vodja napadene države.
Tudi v Moskvi niso ostali tiho. Deklaracijo so razglasili za protirusko provokacijo in poskus Nemčije, da bi oprala svojo nacistično preteklost. »Tu imamo še en poskus, da bi upravičili in nadaljevali proces – zamislili so si ga v Ukrajini, sponzorirajo pa ga z Zahoda – demoniziranja Rusije ter obrnili Ukrajince proti njej. Nemci bi radi na novo napisali svojo zgodovino, zmanjšali lastno krivdo in zameglili spomin na neštete zločine, ki jih je med drugo svetovno vojno zagrešila nacistična Nemčija,« je v odzivu zapisalo rusko zunanje ministrstvo. Ob tem so zavrnili, da je šlo za genocid nad Ukrajinci, saj da so v času velike lakote v letih od 1930 do 1933 umrli milijoni ljudi po vsej Sovjetski zvezi, tudi v Rusiji.
Nemčija ni ne prva ne edina država, ki je gladomor razglasila za sovjetski genocid. To je storilo še 22 držav. Poleg Ukrajine vrsta držav v vzhodni Evropi, ki so bile del SZ ali so po drugi svetovni vojni padle pod njen vpliv in so se v poznih 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja demokratizirale. Med njimi je, zanimivo, tudi Madžarska, zdaj ena redkih članic Evropske unije, ki ne podpira sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Gladomor so kot sovjetski genocid nad Ukrajinci prepoz
Gladomor je dobil takšne razsežnosti, da so ljudje od lakote umirali dobesedno na ulicah. Na fotografiji je prizor iz Harkova leta 1933.
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki so povzročili tako veliko lakoto v Sovjetski zvezi kot gladomor v Ukrajini, njen najbolj tragični del, je bila zaplemba kmetijskih pridelkov. nali tudi na primer Vatikan, Avstralija, Brazilija in Kanada.
Med njimi ni nobene države, nastale iz nekdanje Jugoslavije, in nobene od stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov; v njem imajo poleg Rusije stalni sedež še Francija, Kitajska, Velika Britanija in Združene države Amerike. Zakaj so te države, ki imajo same zgodovinsko ali aktualno breme številnih zločinov, za katere marsikdo meni, da so (bili) genocidi, zadržane glede tega vprašanja, ni težko razložiti. Zgodba o Pandorini skrinjici – ko se enkrat odpre, jo je težko zapreti – je vse predobro znana.
Sovjetska lakota
V resnici zgodba gladomora ni enostavna ali enoznačna. Rusija je v času prve svetovne vojne leta 1917 doživela dve revoluciji, februarsko in oktobrsko; tako se imenujeta, ker so v državi takrat uporabljali julijanski koledar, v resnici sta potekali marca in novembra 1917. Vzrok je bil neuspeh caristične oblasti v vojni, z množičnim umiranjem vojakov na frontah in pomanjkanjem vsega v njihovem zaledju, med prebivalstvom v orjaškem imperiju, ki se je raztezal od vzhoda Evrope do Tihega oceana.
S februarsko revolucijo marca 1917 so vojaški poveljniki, uradništvo, kapitalisti in aristokracija odstavili carja Nikolaja II. in razglasili republiko. Ni jim uspelo ne končati vojne ne izboljšati življenjskih razmer. Zato je novembra 1917 izbruhnila še oktobrska revolucija, v kateri je najbolj organizirano, boljševiško levičarsko gibanje vrglo z oblasti republikansko oblast v takratni prestolnici Petrogradu, današnjem Sankt Peterburgu.
Izbruhnila je državljanska vojna. V njej so na koncu, leta 1923, zmagali boljševiki in ustanovili Sovjetsko zvezo. Ena od sovjetskih republik je postala tudi Ukrajina. SZ je po koncu državljanske vojne eksperimentirala z državno ureditvijo. Država je bila sicer enopartijska – Rusija že pred tem nikoli v zgodovini ni imela delujoče demokratične oblasti, niti po takrat nizkih globalnih standardih –, vendar gospodarstvo ni bilo zastavljeno po komunističnih načelih.
To se je spremenilo po smrti voditelja oktobrske revolucije Vladimirja Iliča Uljanova, bolj znanega po imenu Lenin, leta 1924. Oblast je prevzel Josip Visarjonovič Džugašvili, bolj znan po vzdevku Stalin. Ta je začel državo urejati po centralnoplanskih načelih, kamor sta spadala hitra industrializacija takrat pretežno kmetijske države na eni strani in kolektivizacija kmetijstva na drugi. Načrt je bil, da se s podržavljenjem zemlje in nasploh kmetijstva to modernizira in poveča produktivnost, se pravi pridelavo hrane. Ker takšno kmetijstvo ne potrebuje več toliko delavcev, kot jih je včasih, se ti lahko zaposlijo v industriji.
Za nazaj smo seveda lahko vsi generali, da se takšnih sprememb ne da izpeljati na silo in da je na Zahodu proces trajal stoletja, vendar je komunistični sistem rodil sadove. Rusija oziroma Sovjetska zveza se je iz zaostale kmetijske hitro preobražala v industrijsko državo. Od leta 1928 naprej so kmetom prisilno odvzemali zemljo in jih spreminjali v obdelovalce njihove nekdanje lastnine. To je predvsem v Ukrajini, kjer imajo najbolj plodno zemljo na svetu, sprožalo številne upore. Po letu 1929 je sovjetska oblast množično pobijala tako imenovane kulake, premožnejše kmete, ki so bili tudi lastniki zemlje, da je pospeševala kolektivizacijo. Kolektivno upravljanje kmetijstva od zgoraj, za kar so bili odgovorni bolj ideološko kot praktično usposobljeni boljševiki, pa ni prineslo takšnih donosov, kot so pričakovali.
Kaj je dejansko sprožilo veliko lakoto v Sovjetski zvezi, predvsem v Ukrajini in zahodni ter južni Rusiji ter delu Kazahstana, v letih od 1930 do 1933, ni jasno. Morda so bile osnovni sprožilec slabe letine na začetku 30. let 20. stoletja. Ker je v mestih začelo primanjkovati hrane, so jo oblasti zaplenile. Za njeno krajo so predpisali dolgoletno zaporno ali celo smrtno kazen. Pri tem je izredno tragično, da je SZ v tistem času izvozila toliko kmetijskih pridelkov, da bi lahko z njimi nahranili milijone, kmetom pa niso pustili niti semena za
❞
Gladomor ni edini primer, ko se mnenja povzročiteljev domnevnega genocida in marsikoga drugega radikalno razlikujejo.
❞
Do zdaj je gladomor za sovjetski genocid nad Ukrajinci razglasilo 23 držav.
zdravnice s prizadetega območja prijateljici v bolj srečnih krajih, v katerem ji je zapisala, da še ni postala ljudožerka, vendar ni gotova, da ne bo, ko bo pismo prišlo do nje. Ljudje so najprej pojedli mačke in pse, potem pa so nekateri začeli jesti trupla drugih ljudi. Dogajale so se tudi ugrabitve, vendar ne zaradi odkupnine, ampak zato, da so ugrabitelji svoje žrtve pojedli. Znani ameriški zgodovinar, specializiran za vzhodno Evropo, Timothy Snyder je v svoji uspešnici Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin (2010) zapisal, da so na območju Ukrajine v tistem času zaradi kanibalizma obsodili najmanj 2505 ljudi.
Genocid: da ali ne?
Za Turčijo (na fotografiji vojaške ceremonije pred orjaškim mavzolejem ustanovitelja republike Mustafe Kemala Atatürka v Ankari) ne njeni poboji Armencev ne gladomor niso genocid.