Slovenci ste peklensko trdoživi
Za izjemnimi uspehi Tadeja Pogačarja od njegovega podpisa pogodbe z ekipo UAE konec leta 2018 stoji Iñigo San Millan, strokovnjak, ki nima le dveh domovin, temveč tudi dve področji, ki jima je posvetil življenje – šport in znanost. Enainpetdesetletni Bask, ki že dolgo živi in deluje v ZDA, je bil nekoč nogometaš, nato kolesar. Zdaj je znanstvenik, ki ne skrbi le za pripravo najboljšega kolesarja na svetu, temveč ima tudi bolj plemenito poslanstvo. Je predavatelj in raziskovalec na univerzi v Koloradu, kjer se bori proti diabetesu, raku in kardiometaboličnim boleznim.
an Millan je vrhunski strokovnjak, brez dvoma pa tudi zanimiv sogovornik. V minulih letih je z nami delil pot do Pogačarjevih zmag na Touru, ki se jima je letos izmuznila. Vendar bo kmalu spet njuna, je prepričan trener, ki s 24-letnim Pogijem danes v Španiji začenja priprave za novo sezono. S kolesarskim asom s Klanca pri Komendi pa je moči združil tudi v svojem »drugem življenju«. Skupaj vodita fundacijo, ki inančno podpira raziskave raka.
SKo sva se pogovarjala v minulih letih, ste se strinjali z domnevo, da bi Pogačar lahko kolesarskemu svetu vladal vsaj še desetletje. Vas je kaj presenetila njegova izjava v enem od intervjujev, da ne namerava dirkati še deset let, da kljub mladosti lahko začne že čez nekaj let njegova moč upadati in ne bo več na svetovnem vrhu. Imajo te besede kaj znanstvene podlage?
Ne gre le za Tadeja, temveč za to, kar govorim, odkar so se na sceni pojavili izjemno mladi šampioni, ki na dirkah najvišje ravni zmagujejo že pri 19, 20 ali 21 letih. Moj dvom je, ali lahko ti kolesarji dolgoročno prenašajo ogromno psihično breme, ki ga to zahteva. Nekateri ga gotovo ne bodo zmogli, upam pa, da Tadej ne sodi mednje. Izjemno tekmovalen in uspešen kolesar je, vendar se pri teh fantih lahko zgodi, da se bodo do 27. leta starosti že vsega nasitili. Da bodo imeli dovolj tega, da morajo vseskozi nadzirati številke na merilnikih moči, paziti na raven mlečne kisline v mišicah, gledati na vsak gram hrane, ki jo zaužijejo. Vrhunsko kolesarstvo je mentalno zelo zahtevno. Ne samo za Tadeja, tudi za Remca Evenepoela, Juana Ayusa, celo Vingegaarda, ki je tudi še mlad (danes praznuje 26. rojstni dan, op. p). Kdorkoli od njih se lahko nenadoma odloči, da ima dovolj, da bo manj dirkal ali pa sploh nič in bo raje igral golf.
Pri teh kolesarjih stopamo v neznano, kajne? Nekoč so na največjih dirkah praviloma zmagovali zreli možje, prekaljeni borci, vaš rojak Miguel Indurain je prvega od svojih petih Tourov dobil pri 27 letih.
Tako je. Kolesarstvo spremljam od
15. leta, torej več kot 35 let, in nekoč nismo imeli tako mladih šampionov. Za nameček so se nekdanji šampioni praviloma osredotočali samo na Tour. Spomladi so odpeljali nekaj pripravljalnih dirk, po vrhuncu sezone na Touru pa jih ni bilo več na spregled. Tadej in njegov rod sta povsem drugačna. Ti fantje želijo zmagati na vsaki dirki. Vprašanje je, kako dolgo bo kateri od njih zdržal na najvišji ravni.
To je najbrž odvisno tudi od novih obrazov, ki se vsako sezono pojavljajo v svetovnem vrhu. Kdo bo v prihodnji sezoni največja grožnja za Pogačarja, še vedno Roglič ali Vingegaard, morda svetovni prvak in zmagovalec Vuelte, 22-letni Remco Evenepoel, ali kar moštveni kolega, 20-letni Juan Ayuso?
Vsako leto se na sceni res pojavljajo novi mladci, ki bi lahko izzvali Tadeja. Remco je bil minulo sezono impresiven. Očitno so v njegovem taboru doumeli, kako poskrbeti za njegov napredek. Kariero je začel izjemno, leta 2019 je pri 19 letih v velikem slogu zmagal v San Sebastianu, nato pa zašel v težave.
Iñigo San Millan se je s Tadejem Pogačarjem veselil že dveh zmag na Touru, prepričan je, da se bo prihodnje leto še tretje.
Ni bil konkurenčen na zahtevnejših klancih, nato so pri njem nekaj spremenili. Morda način priprave, morda prehrane. Naše kolesarje sem opozarjal, da bo Remco prej ali slej ugotovil, kako sestaviti celovito sliko treninga, tekmovalnega koledarja, počitka, prehrane, in tedaj bo naredil velik preskok. Temu smo bili priča v letošnji sezoni. Ni presenetil, je pa navdušil. Ob vseh zmagah je bil zelo prepričljiv, zato menim, da bi lahko bil najbolj nevaren Tadeju. Tu je kajpak tudi Vingegaard kot zmagovalec Toura. A ne glede na vse našteto sem prepričan, da je Tadej še vedno superioren, da je še vedno najboljši na svetu.
Vas torej Alejandro Valverde, ki se je letos tekmovalno upokojil pri 42 letih, ni prepričal z izjavo, da je Pogačar sicer izjemen, a da je z naskokom najboljši Evenepoel?
Valverde je zelo spoštovan član kolesarske karavane, vendar se tu ne bom strinjal z njim. Ne samo zato, ker sem Tadejev trener, temveč ker je Tadej še vedno številka ena na svetu in je zmožen zmagati tako na prvi kot zadnji dirki sezone. To je izjemno težko doseči. Tudi Vingegaard kljub zmagi na Touru tega ni zmožen. Zame je bolj navdušujoče, če zmaguješ vso sezono, kot pa to, da z dokaj udobno prednostjo dobiš Vuelto.
Veliko neposredne primerjave med Pogačarjem in Evenepoelom sicer nimamo. Le redkokdaj se pomerita, ko sta oba v vrhunski formi. Se izogibata drug drugemu ali gre le za naključje? Ne nazadnje bo prihodnje leto Remco meril na zmago na Giru, Tadej na Touru.
Res je, edino pravo dirko sta letos imela marca na Tirreno–Adriatico, na kateri je Tadej zmagal. Ne gre za namerno izogibanje, prej ali slej bosta prišla skupaj. Sicer sem pričakoval, da se bo Remco v prihodnji sezoni odločil za Tour. Je svetovni prvak in je že na dovolj visoki ravni, da bi moral iti stopnico višje. Najbrž ga je v Italijo zvabila trasa s precej več vožnje na kronometer kot v Franciji.
Kdaj pa bo Tadeja premamila še kakšna druga tritedenska dirka? Na Giru ga še ni bilo, na Vuelti je nastopil le leta 2019, čeprav je nastop na njej načrtoval tako lani kot letos in ste tudi vi napovedovali morebiten naskok na dve tritedenski dirki v eni sezoni.
Načrti za sezono so eno, kaj se potem zgodi na dirkah, pa nemalokrat nekaj drugega. Pri načrtih o dveh tritedenskih dirkah v enem letu se bom vrnil k velikim mentalnim obremenitvam, ki jih to zahteva pri tako mladih kolesarjih,
❞
Fizično ne vidim ovir za Rogličevo vrnitev v vrhunsko formo, psihično pa moraš biti izjemno trden, da to zdržiš.
❞
kot je Tadej. Letos smo bili po Touru vsi zelo razočarani, že brez tega pa je izjemno težko na najvišji ravni odpeljati Tour in Vuelto. Zato smo želeli Tadeju omogočiti primeren počitek in možnost, da se osredotoči na druge dirke v zadnjem delu sezone, na SP in italijanske klasike. K tej odločitvi nas je pripeljala tudi želja, da bi osvojili čim več točk za lestvico UCI. Če si uspešen na velikih enodnevnih dirkah, lahko osvojiš več točk kot za zmago na tritedenskih preizkušnjah. Točke smo potrebovali za to, da je Tadej ostal številka ena na svetu in da tudi ekipa kotira na vrh.
Ekipa UAE se je v zadnjih letih in tudi mesecih močno okrepila, prihoda Adama Yatesa in Jaya Vina sta odmevala v kolesarskem svetu. Dobiva Pogačar izjemne pomočnike za Tour ali imate drugačne načrte z njimi?
To je vprašanje na mestu, tako dobri kolesarji prihajajo z dvema namenoma. Da bo imel Tadej v Franciji okoli sebe najmočnejšo možno ekipo in da bomo imeli močne adute tudi na dirkah, na katerih ne bo nastopil. Yates je res velika okrepitev, je eden najboljših hribolazcev na svetu. Bržkone bo izjemen pomočnik za Tadeja, vsekakor pa bo dobil priložnosti, da se izkaže kot kapetan moštva. Želel si je prihoda k nam, preklopiti na naš način razmišljanja in dela. Zaveda se, da so njegove možnosti za zmago na Touru zelo majhne, zato bo brez pomislekov delal za Tadeja. Poleg tega je eden najboljših na svetu na enotedenskih dirkah. Gotovo se bo boril za zmago na nekaterih največjih enotedenskih preizkušnjah. Pričakujemo, da bo na njih zablestel še bolj kot v preteklosti, ko je pri Ineosu nosil več rezultatske odgovornosti na Touru. Vine je tudi izjemno močan v klanec in se veselimo njegovega prihoda, tako kot Yates je lahko izjemen pomočnik in lovec na zmage.
Kadrovske sestavljanke so narejene. Ima zdaj ekipa UAE odgovor na Wouta van Aerta, ki je bil z izjemno pomočjo Jonasu Vingegaardu bržkone odločilni mož zmage Jumba Visme na Touru?
Van Aert je bil gotovo tisti, ki je vplival na igro. In to ne samo enkrat. Ključen je bil v etapi s kockami Roubaixa, na odločilni etapi z vzponom na Granon, pri branjenju rumene majice v Pirenejih. Vendar ne gre le za van Aerta, celotna ekipa Jumba Visme je bila vrhunsko pripravljena in taktično vodena. V zmago na Touru so vsi vložili ogromno dela. Vendar smo zdaj v položaju, ko vemo, da jih prihodnje leto lahko premagamo. Položili so karte na mizo in vemo, kdo so in kaj zmorejo. Zato se krepimo s kolesarji, kot je Yates. Iz letošnjega Toura smo se nekaj naučili in verjamemo, da smo prihodnje leto lahko mi spet boljši.
Govorila sva že o Evenepoelu, Vingegaardu in drugih mladih obrazih, ki lahko ogrozijo Pogačarja. Kaj pa bolj tradicionalni tekmeci, se lahko Primož Roglič in Egan Bernal vrneta na vrh po težavah, ki sta jih imela zaradi padcev?
Roglič je izjemen kolesar in predvsem nepopustljiv borec, nikoli se ne vda. To je občudovanja vredno. Njega nikoli ne gre odpisati vnaprej. Vemo, da je imel v preteklosti veliko smole. Zdaj pa si predstavljajte, da bi imel smolo Vingegaard ali Tadej in bi bila sreča na Rogličevi strani. Je nekdo, na kogar moraš vedno računati na največjih dirkah. Je vsega spoštovanja vreden tekmec, ki ga je treba vseskozi imeti na očeh. Bernal je v preteklosti tudi dosegal izjemne rezultate, vendar so posledice padca pri njem precej hujše. Nihče ne ve, ali bo še dosegel potencial za boj za zmago na Touru. Upamo, da se mu bo stanje izboljšalo. Vendar ga je Tadej že pred padcem gladko premagal na Touru 2020. Bernal je tudi spoštovanja vreden tekmec, ki ga ne gre odpisati, vendar ga čaka zelo težka pot do tega, da bi lahko premagal Pogačarja, Rogliča, Vingegaarda in še koga, ki bo morda presenetil v prihodnji sezoni.
Za naše raziskave je zelo pomembno, da nas podpirajo znane osebnosti. Nekaterim se morda zdi, da to počnejo zaradi svoje javne podobe, vendar nam takšni ljudje prinesejo veliko denarja.
Bernala je iz karavane izločil hud padec na treningu, po katerem so se bali za njegovo življenje. Roglič na srečo še nikoli ni tako hudo padel, je pa za njim niz padcev, ki mu domala vsako sezono porušijo načrt dirk in treningov. Kako iz trenerskega zornega kota gledate nanje?
Telesno njegovi dosedanji padci ne bi smeli imeti dolgoročnih posledic. Zdravniška oskrba in rehabilitacijski protokoli so zdaj na tako visoki ravni, da se lahko vrne na tekmovanja in na njih doseže svojo nekdanjo raven. Zlasti zato, ker so vedno trpele predvsem njegove kosti in ne notranji organi. Fizično ne vidim ovir za vrnitev v vrhunsko formo, psihično pa moraš biti izjemno trden, da to zdržiš. Če bi se postavil v njegovo kožo, bi bilo zame gotovo zelo frustrirajoče, če bi se vse leto pripravljal na Tour in bi nato dve sezoni zapored odstopil zaradi padca. Vemo, da je zelo žilav, da je Slovenec, vi pa ste peklensko trdoživi. Roglič se ne bo kar tako strl.
Po koncu sezone je Roglič dejal, da bi v zadnjem tednu Vuelte premagal Evenepoela, če ne bi bilo še enega usodnega padca v 16. etapi. Se strinjate z njim?
Ne poznam številk z njegovih merilnikov, zato lahko o tem sklepam le na daljavo. Gotovo bi bila to še zanimiva dirka. Roglič je bil pred odstopom na zelo visoki ravni in boril bi se za vrh. Ne vem, ali bi naposled premagal Evenepoela, gotovo bi ga pa izzval in mu močno otežil pot do rdeče majice.
Omenili ste morebitna presenečenja za sezono 2023. Koga ste imeli v mislih?
Izhajam iz tega, kako izjemno je Tadej napredoval iz sezone 2019 v 2020, ko je dobil svoj prvi Tour. Podoben preskok je letos uspel Vingegaardu, zato ne izključujem, da se to v prihodnji sezoni ne bi ponovilo pri kom drugem. Kandidat je gotovo Tom Pidcock, na katerega moramo biti pozorni. Že letos je za njim izjemen Tour z zmago na Alpe d'Huezu. To zimo naj bi nekoliko manj dirkal v ciklokrosu in se bolj posvetil cesti, zato pričakujem njegov preboj v letu 2023.
Kaj pa Ayuso, španski čudežni deček, ki je prav tako vaš varovanec pri ekipi UAE in je tako kot Pogačar na svoji prvi Vuelti osvojil 3. mesto? Bojda razvija večjo relativno moč, kot jo je Tadej v njegovih letih …
Letos je izjemno napredoval in pričakujem, da bo šla tudi sezona 2023 zanj v tej smeri. Naj bo nekaj jasno, Ayuso ne bo nastopil na Touru, tu je Tadej še vedno nesporni vodja ekipe. Imata dober medsebojni odnos in vsak svoj prostor, dirke, na katerih lahko zablestita. Tudi pri njem tekmovalni koledar še ni povsem dorečen, vendar bo glede na to, da bo Tadej naskakoval tretjo zmago v Franciji, nastopil na Giru ali Vuelti.
Trase Vuelte še niso predstavili, prireditelji Toura in Gira pa so presenetili. Francozi so se odločili za le 22 km vožnje na kronometer, Italijani pa kar za 70 km. Osredotočiva se na Tour, na katerem bo nastopil Pogačar.
Trasa Toura 2023 nam je všeč, čeprav je res nenavadna. Že v 5. etapi bomo v Pirenejih, še prej v Baskiji, 2. etapa se bo začela v moji rodni Vitorii. Tako ne bo običajnega vetrovnega in šprinterskega uvoda, temveč se bomo takoj znašli v hribih. Ta teren zelo dobro poznam, vseskozi gre navzgor ali navzdol. Napeto in bojevito bo že od uvoda, ko bomo prišli v Francijo, pa bomo že v visokih gorah, ne nazadnje je že v 6. etapi na sporedu prelaz Tourmalet. Čeprav se voženj na čas ne bojimo, nam ustreza, da se tokrat ne bo treba toliko pripravljati na to prvino.
Kraljevska etapa bo 17. v Alpah in bo vodila čez zloglasni, zelo strmi Col de la Loze, na katerem se je Tadej leta 2020 znašel v težavah, od njega sta bila močnejša Miguel Angel Lopez in Roglič. Pričakujete, da mu bo šlo tokrat na 2304 m visokem prelazu bolje?
Pričakujem, da mu bo šlo bolje, zdaj že ima izkušnje z njim, poleg tega je vidno napredoval od sezone 2020. Tadej se ne boji nobenega klanca, ne ozira se na to, ali se mu je kje pripetilo kaj neprijetnega. Kjerkoli dirka, gre na polno. Če bo imel tisti dan prave noge, bo gotovo meril na zmago.
Tadej je že nakazal, da bo tudi v prihodnji sezoni nastopil na dirki po Sloveniji, ki je bila zanj generalka za Tour lani in letos. V sezoni 2021 se mu je to izšlo z zmago v Parizu, v 2022 ne in slišati je bilo pomisleke, da bi si moral izbrati zahtevnejšo generalko, kriterij Dauphine ali dirko po Švici. Je slovenska dirka z le petimi etapami in okrnjeno konkurenco pravi preizkus pripravljenosti pred Tourom?
Tadejev koledar v letu 2023 ne bo povsem enak kot lani, bo pa zelo podoben. Tadej se zelo veseli nastopa na dirki po Sloveniji, ki letos resda ni privabila najmočnejše konkurence, vendar je bila kljub temu dovolj zahtevna preizkušnja. Vsak dan je šlo na vso moč, na trasi je bilo tudi dovolj vzponov, da je Tadej preveril svojo pripravljenost in kako dobro sodeluje z Rafalom Majko, ki je eden njegovih najpomembnejših »vojakov«. Slovenija ni bila napačna priprava za Tour, tam so nam šle narobe druge stvari.
zaročenke Urške Žigart. Vemo, da zaradi tega aprila ni branil zmage na dirki Liege–Bastogne–Liege. Je ta težka osebna izkušnja tudi sicer vplivala nanj in njegovo sezono?
Takšne stvari se nas vedno dotaknejo, z Urško sta si zelo blizu. Bilo je zelo žalostno, ko je umrla Darja. Pred tem je bila pri nas v Koloradu, onkologi z naše univerze so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. To je vplivalo na vse nas, gotovo tudi na Tadeja, ki pa je znova pokazal, kako psihično močan je. Ko se je vrnil na dirke, je bil spet na najvišji ravni, vendar ni pozabil na to, kar se je zgodilo. Darjina smrt je bila eden od povodov, da smo ustanovili sklad za raziskave raka. Tadej pozna moje delo zunaj kolesarstva in takrat je rekel, da je čas, da nekaj storimo ne le v spomin na Darjo, temveč na vse tiste, ki nam jih je vzela ta bolezen.
Ustanovitev sklada je Pogačar predstavil ob izjemni zmagi v 7. etapi Toura na La Planche des Belles Filles, kjer je sicer leta 2020 slavil odločilno zmago v boju z Rogličem. Kakšni so cilji fundacije?
Bomo našli čudežno zdravilo za raka? Ne, boj proti tej bolezni ne poteka tako. Gre za to, da vsak prispeva svoj delež ter s svojimi raziskavami in delom odpira vrata drugim. Vsak eksperiment, ki nekaj potrdi ali ovrže, pripomore k temu, da vemo več o raku. Več vrat ko odpremo, več znanja imamo. Za to pa potrebujemo inančna sredstva. Sklad smo odprli v ZDA, kjer delujem. Zbrana sredstva ne bodo namenjena samo za moje raziskave, temveč tudi delo drugih raziskovalcev. Osredotočili se bomo na zdravljenje raka skozi metabolične procese, verjamem, da lahko na tem področju storimo še veliko, potem ko boj proti raku skozi genetiko ni prinesel vseh želenih rezultatov. Zdaj se veliko dogaja tudi na drugih področjih, v imunologiji, ki ima od 10- do 15-odstotno uspešnost pri zdravljenju raka. To je dobra številka, vendar pri 85 odstotkih bolnikov tovrstna terapija ne deluje. Tu so še terapije z inhibitorji, ki so tudi rešile veliko življenj, vendar se sčasoma razvije odpornost in se rak velikokrat vrne. Jaz se osredotočam na metabolične procese. Mutiranega gena ne moremo več spremeniti, lahko pa prekinemo presnovne poti beljakovin, ki jih v telo pošiljajo ti mutirani geni. Tako ustavimo razvoj bolezni. To nam je v laboratoriju že uspelo, nekatere raziskave smo že končali in jih moramo še objaviti, pri nekaterih moramo dokončati eksperimentalno fazo. Opravili smo že veliko dela in veseli nas, da bomo to delili z drugimi, vendar potrebujemo sredstva. Na žalost državne inštitucije tako v ZDA kot drugod po svetu redkokdaj inančno podprejo nove zamisli v boju proti raku, bolj so naklonjene podpiranju dolgoletnih raziskav večjih skupin znanstvenikov na enem področju, ki redkokdaj prinesejo pravi preboj.
❞
Telesno Rogličevi dosedanji padci ne bi smeli imeti dolgoročnih posledic. Zdravniška oskrba in rehabilitacijski protokoli so na tako visoki ravni, da se lahko vrne na tekmovanja in na njih doseže svojo nekdanjo raven.
Kaj za vaš boj proti raku pomeni to, da je k njemu pristopil najboljši kolesar na svetu?
Vsak podpornik je pomemben, vsekakor je dobrodošlo, da imamo ob sebi nekoga njegovega renomeja. Potem ko se ga je ta bolezen dotaknila osebno, je pri stvari s srcem. Za naše raziskave je sicer zelo pomembno, da nas podpirajo znane osebnosti. To počnejo tudi številni drugi športniki, ilmski zvezdniki. Nekaterim se morda zdi, da znane osebnosti to počnejo zaradi svoje javne podobe, vendar nam takšni ljudje prinesejo veliko denarja, s katerim lahko pospešimo raziskave. Težava je v tem, da gre za dolgotrajen proces, v katerem se lahko rezultati pokažejo šele čez leta. Enako velja za boj proti alzheimerjevi bolezni, ki je ta čas tudi še nepremagljiva. Če nam kdo pomaga pri tem, verjemite, da ne gre samo za imidž, temveč je v ozadju plemenit namen.