Odkar se je upokojil, moža ne morem prenašati

na videz delujeta usklajeno in srečno, na znotraj pa so iz njunih odnosov že zdavnaj izpuhtela čustva, ostala je le še navada.

Nekaj podobnega se je, če lahko sklepam po opisu nekaterih dogodkov v vašem pismu, dogajalo pri vas. Dokler je edinka živela doma, sta se zaradi nje malo več družila tudi sama: imeli ste skupna kosila, ob koncih tedna ste odhajali na izlete. Zadnjih trenutkov, ko sta bila srečna in zadovoljna, se še dobro spominjate: bilo je po rojstvu prvega vnuka, ko sta objeta na poti domov oba jokala od sreče.

Ker je doma zevala praznina, ker si več nista imela kaj povedati, sta se predajala službenim obveznostim. Vam so bile bolj pisane na kožo kot možu. Po čem to sklepam? Prehitro se je, kot kaže, upokojil, za kar mu je po tihem žal. Zato je postajal vedno bolj tečen in razdražen. Začel se je vtikati celo v kuhanje, o čemer nima pojma, kar vam gre na živce. Niste nikoli pomislili, kaj pa, če počne neumnosti zato, da bi vzbudil vašo pozornost?

Še več: prepričana sem, da je bil takšen, kot je danes, že od nekdaj. Moški so slabi igralci, pa tudi ljubi se jim ne, da bi se 40 let sprenevedali in skrivali svoj pravi jaz. Preprosto rečeno: nista imela pravega časa, da bi opazila, kakšna v resnici sta.

Kaj storiti, ker je vaša upokojitev, kljub morebitnemu podaljšanju za eno leto, že pred vrati?

Marsikaj! Če imate iskreno željo, in mislim, da jo imate, nehajte bežati od njega. Začnite se z njim pogovarjati, prisluhnite mu, slišite ga. Prepirajte se z njim!

Če boste želeli kar koli spremeniti, ne morete čakati, da se bo spremenil on, spremeniti se bosta morala oba. Ker če se ne bosta, potem mi boste že čez leto ali dve spet pisali, da ste se ločili in živite sami. Pa morda tudi dodali, da vam to ni všeč, ker ste sami in osamljeni.

Moževa tečnoba, ki vam greni življenje je morda tudi klic na pomoč, češ, žena, sliši me, vidi me, ne hodi mimo mene, kot da sem zrak! Saj te imam v resnici rad, le daj mi priložnost, da ti, štor, kakršen sem, to pokažem.

Ne le zaradi upokojitve, tudi sicer morata z možem marsikaj razčistiti. A kot že rečeno, brez pogovora ne bo šlo. Četudi se bosta prepirala, zmerjala, si metala v obraz stvari, ob katerih se vam bodo ježili lasje, nič hudega. V minulih letih se je v odnosih nabral velikanski kup navlake in smetnjake je treba izprazniti. Verjemite, vse bo drugače, ko se bo to zgodilo.

Dve možnosti obstajata: korak za korakom si bosta spet padla v objem ali pa bosta prodala hišo in šla vsak na svoje. A bolj kot v drugo verjamem v prvo možnost. Skoraj štirideset let življenja ni bilo prepletenih le s tečnobo in zoprnijo, v njih je bilo tudi veliko lepih in nepozabnih trenutkov. Prav zaradi teh se splača spet poiskati stezice, ki vodijo od enega srca do drugega.