Zavestno veselje
ako kot se ljubezen spreminja v sočutje, ko naleti na trpljenje, se ljubezen naravno pojavi kot veselje, ko naleti na srečo. Ko nekoga ljubimo, se veselimo njegovega uspeha. Temu občutenju rečemo tudi nesebična radost, saj vključuje deljenje veselja z drugimi. Pravijo, da to od vseh štirih pomembnih lastnosti najtežje razvijemo, kajti če ne premoremo dovolj ljubeče naklonjenosti do človeka, ki trenutno doživlja uspeh, smo lahko zamerljivi ali ljubosumni, kot bi njegovo veselje nekako zmanjšalo naše.
TNa srečo imamo starši ogromno priložnosti, da »vadimo« nesebično radost, in jo z lahkoto najdemo. Nekako pričakovano je seveda, da bomo vzhičeni ob velikih mejnikih: otrokovih prvih korakih, prvih besedah, prvi vožnji s kolesom. Toda če pogledamo natančneje, lahko delimo veselje s svojimi otroki večkrat na dan, vsak dan – in to tudi počnemo.
❞
Če ne premoremo dovolj ljubeče naklonjenosti do človeka, ki trenutno doživlja uspeh, smo lahko zamerljivi ali ljubosumni, kot bi njegovo veselje nekako zmanjšalo naše.
Ko se zavestno potrudimo, da smo veseli, se lahko počutimo nekoliko lahkomiselno. Gotovo to ne more biti tako pomembno kot ljubezen in sočutje? Premislimo, ali imamo te zadržke, saj lahko nakazujejo, da moramo razviti več ljubeče naklonjenosti do samih sebe.
Vsi si želimo biti srečni. Ravno zato se podajamo na različne poti do tja, recimo vadimo čuječnost. Zavestno občutenje veselja povzroča prav to: pomaga nam, da smo srečnejši in da so srečnejši tudi drugi.
Dobra novica je, da veselja nikoli ne zmanjka. Z deljenjem svojega veselja ali veselja drugih ljudi ga še pomnožimo. Bolj ko bomo iskali priložnosti, da smo veseli, več jih bo. Kot poudarja dalajlama, če zmoremo deliti veselje drugih ljudi, kot da je naše, imamo milijardokrat večje možnosti za srečo.
Thich Nhat Hank poudarja pomembno lastnost sreče. Pravi, da smo ljudje nagnjeni k temu, da se pri njej osredotočamo samo na en vidik. Toda ko nam načrti spodletijo, zapremo vrata tudi drugim virom sreče. Mislim, da se nam to pogosto zgodi ravno pri otrocih. Na primer: svojega dveletnika poskušamo spraviti spat, ampak se nam upira. Uležemo se k njemu in hrepenimo po trenutku, ko bo zaprl oči in bomo lahko odšli. Vendar namesto da bi zakinkal, pleza po nas, leze iz postelje in se kobaca proti vratom. Nagajivo nam pomaha, potem pa se izmuzne ven in izgine iz našega vidnega polja. Marsikdo je tako usidran v razmišljanju, da ga bo osrečilo le sinovo spanje, da ne more videti, kako zabaven in srčkan je sin. Če si bomo dovolili, da bomo dovzetni tudi za drugačno »osrečevanje«, ne le načrtovano, bomo morda prijetno presenečeni. Mogoče se bo sin vrnil z medvedkom, da nas spravi spat, ali bo ušpičil kakšno drugo simpatično potegavščino in poskrbel za nekaj, kar nam bo še leta ostalo v spominu.
Kadar imamo težave z ljubečo naklonjenostjo, težko delimo veselje, še posebno s tistimi ljudmi, ki se nam zdijo naporni ali celo škodljivi. Namesto da bi se veselili njihovega uspeha, jim ga zavidamo, smo jezni ali zamerljivi. Mogoče bi jim celo privoščili kazen. Bodimo pozorni na te občutke, če se pojavijo. Če težavo premostimo s pomočjo čuječnosti, se bomo nekoliko zmehčali. Skušajmo ozavestiti, da si vsi želimo biti srečni, in brez samokritičnosti previdno raziskati, zakaj bi radi nekomu to odrekli. Mogoče se bojimo, da bo naša velikodušnost do nekoga, ki nam ni všeč, omajala našo identiteto oziroma prepričanje.
Knjiga Čuječnost za starše avtorice Amber Hatch (Mladinska knjiga, 2022) je na voljo v knjigarnah Mladinske knjige, v spletni trgovini www.emka.si ali na brezplačni telefonski številki 080 12 05.