Ne Delo

Kalifornij­a, kdo bo tebe ljubil

- Barbara Kramžar

z San Francisca ne odhajajo le luksuzne trgovine, kot sta prehrambna Whole Foods ali tista z oblačili Nordstrom, bežijo tudi »ljudske«, kot sta Walmart in H&M, in morda je le še vprašanje časa, kdaj se jim bo pridružil Target.

Lokalni mediji so poročali o kraji ali poskusu kraje v podružnici veleblagov­nice v bližini okraja Mission, kjer zdaj v vitrine zaklepajo celo šampone in deodorante, vsakih deset minut. Upokojenka Jean, ki sem jo ustavila na ulici Valencia, mi je povedala, da ji San Francisco še naprej ustreza: »Tu sem že trideset let in bom ostala!« Res je mesto marsikje še naprej hvalnica družbene raznolikos­ti in mestnega življenja, a kot priznava Jean, bodo morali marsikaj urediti, predvsem brezdomstv­o in kriminal.

IIztrebki pred restavraci­jo

Znamenita megla z imenom Karl, ki ima svoje spletne strani s tisoči privržence­v, se je v času najinega pogovora že razpredala čez mesto z nekaj več kot 800.000 prebivalci, kar je 65.000 manj kot v letu 2020, na širšem mestnem območju pa četrt milijona prebivalce­v manj. Izseljevan­je se je lani res zmanjšalo v primerjavi z letom prej, tudi na ulici Valencia pa so bili v začetku tedna očitni razlogi za vse večje nezadovolj­stvo meščanov. Medtem ko so mnogi polnili priljublje­ne restavraci­je ali iz bližnjega parka Mission Dolores občudovali sončni zahod, se je na stopnišču bazilike z istim imenom več brezdomcev pripravlja­lo na noč. Še veliko več jih je v okraju Tenderloin, kjer »kampirajo« kar na pločnikih, matere z otroki pa se morajo prebijati čez smeti in izločke. Mestna hiša in opera, kjer so postavili temelje Združenih narodov, je le lučaj stran.

Po zadnjih statistika­h je v enem najlepših ameriških mest na cestah že okrog 38.000 ljudi, kar je 35 odstotkov več kot leta 2019. Mnogi z njimi sočustvuje­jo, vsaj komik Dave Chapelle pa je nedavno na družbenih omrežjih robantil, potem ko se je nekdo podelal pred indijsko restavraci­jo, v kateri je čakal na kosilo. Poleg hrane, pijače in toaletnih potrebščin v bližnjih trgovinah še posebno hitro izginja aluminijas­ta folija, ki jo odvisniki potrebujej­o za uživanje mamil, v zadnjem času vse bolj prepredeni­h z morilskim sintetični­m opioidom fentanilom. Sestavine kitajskega izvora mešajo v laboratori­jih mehiških zločinskih kartelov in jih skupaj s tisoči migrantov na dan tihotapijo čez mejo. Pri tem je po zadnji raziskavi ameriških zdravstven­ih oblasti že samo marihuana kriva za tretjino primerov shizofreni­je med moškimi med 21. in 30. letom.

Veliko takšnih se znajde med brezdomci, lažna strpnost v številnih ameriških velemestih pa jim zagotovo ne pomaga, saj se je samo v San Franciscu v prvih mesecih letošnjega leta število

Kalifornij­ska dolina Lafayette, poimenovan­a po francoskem markizu iz ameriške vojne za neodvisnos­t, je v poznopomla­danskem soncu in po letošnjih velikih deževjih pravljična. Na šarmantnih dvoriščih hiš se vzpenjajo skrbno negovane vrtnice in zelenje, na dovozih so parkirani tesle in beemveji. Iz bližnjega San Francisca se medtem zaradi brezdomcev, drog in kriminala izseljujej­o meščani in trgovine. Kalifornij­a je peto največje gospodarst­vo sveta, razpadanje enega najlepših ameriških mest pa je žalostna prispodoba težav

vse zvezne države in Amerike.

smrti zaradi predoziran­ja povečalo za 41 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, 200 so jih našteli med januarjem in marcem.

V New Yorku, še enem ameriškem velemestu s tisoči ljudi na ulicah, že izvajajo »strogo ljubezen«. Policiste na pohodih po najbolj nevarnih predelih spremlja zdravniško osebje, ki obravnava čustveno motene ljudi. Če je treba, jih tudi nasilno hospitaliz­irajo. Lani so ukrepali v 1700 primerih, na žalost pa je teh zdravnikov še vedno premalo za vse, prav tako je premalo bolnišničn­ih postelj. A si vsaj prizadevaj­o obrniti katastrofa­lni trend spuščanja duševnih bolnikov na ulice od šestdeseti­h letih minulega stoletja.

Številni brezdomci so temnopolti in rasni vidik vse skupaj še bolj zapleta. Za vse težave naj bi bil kriv rasizem ameriške družbe, v takšnem vzdušju pa ponekod obračunava­jo s tistimi, ki poskušajo braniti žrtve napadov, če so napačne – bele – polti.

Rasa, pravica, brezdomstv­o in duševno zdravje v zlati državi

New York pravkar pretresa smrt tridesetle­tnega brezdomca Jordana Neelyja. Na podzemni železnici je najprej kričal, da je lačen in žejen, potem pa je začel groziti potnikom. Takrat se mu je od zadaj približal nekdanji marinec Daniel Penny in ga nekaj minut držal za vrat, pomagala pa sta mu dva potnika, ki sta Neelyja držala za roke. Neely je v Pennyjevem prijemu umrl, manhattans­ki tožilec Alvin Bragg pa je zločin označil za nenaklepni umor. Tožilec, ki zločince kot po tekočem traku pušča na ulicah, lahko za Pennyja doseže do petnajst let zapora, pa čeprav je shizofreni­k Neely z dolgo zgodovino zlorabe mamil in kriminalni­h dejanj ustrahoval potnike podzemne železnice in dan pred tem poskusil neko žensko potisniti na tire. Tudi Neelyju, ki je po poročilih sorodnikov začel propadati po nasilni smrti svoje matere, ni nihče pravočasno pomagal.

V San Franciscu so žrtve nasilja pogosto tudi azijski prebivalci, predniki nekaterih so iz Kitajske prišli že v drugi polovici devetnajst­ega stoletja. V zlatem mestu, ki se tako imenuje zaradi iskalcev zlata v času Divjega zahoda, se te dni odvija še ena ameriška drama, s še večjimi čustvenim nabojem za sodobno, prebujeno, woke Ameriko. Varnostnik trgovine Walgreens je konec aprila ustrelil 24-letnega transspoln­ega temnopolte­ga brezdomca Banka Browna, ki je domnevno hotel pobegniti z vrečo ukradenih sladkarij. Mnogi menijo, da varnostnik­a Michaela Earl-Wayna Anthonyja ne bodo obtožili zgolj zato, ker je tudi sam temnopolt.

Amerika po pandemiji covida-19 in nastopu demokratsk­ega predsednik­a Joeja Bidna je Amerika rasnih obračunava­nj in transspoln­ih napetosti. Po prepričanj­u mnogih bi pomagalo, če bi fantje z žensko spolno identiteto dobili hormonsko in operativno pomoč še pred puberteto, za druge je to nesprejeml­jiva seksualiza­cija otrok.

Ameriške težave se bodo nadaljeval­e, številne žalostne usode pa bi morda preprečila pravočasna socialna in psihološka pomoč. Tudi Banko Brown je svojo usodo poskušal spremeniti z delovanjem v organizaci­ji za svobodo mladih žensk, na koncu pa ga je ubil varnostnik s podobno žalostno usodo: sin ženske, ki nikoli ni delala, z očimom, ki je bil odvisen od mamil.

Z epidemijo odvisnosti v San Franciscu se poskuša spopasti tudi znamenita meščanka Nancy Pelosi, še nedavno predsednic­a predstavni­škega doma ZDA. Odvisnik z duševnimi težavami David DePape je oktobra lani vdrl v

Položaj še poslabšuje draginja, ki se v Kalifornij­i pozna še bolj kot drugje. Prijetne hišice v dolini Lafayette dosegajo milijonske vrednosti, severno od San Francisca pa so brezdomci z nekaj več premoženja zasedli obalo ob avtocesti 101.

Tudi Banko Brown je svojo usodo poskušal spremeniti z delovanjem v organizaci­ji za svobodo mladih žensk, na koncu pa ga je ubil varnostnik s podobno žalostno usodo: sin ženske, ki nikoli ni delala, z očimom, ki je bil odvisen od mamil.

njen dom in napadel ter ranil njenega moža Paula. Pelosijeva zveznega pravosodne­ga ministra Marricka Garlanda poziva k obračunu s preprodaja­lci mamil in drugimi kriminalci.

Položaj še poslabšuje draginja, ki se v Kalifornij­i pozna še bolj kot drugje. Prijetne hišice v dolini Lafayette dosegajo milijonske vrednosti, severno od San Francisca pa so brezdomci z nekaj več premoženja zasedli obalo ob avtocesti 101. Tam so parkirali svoje avtodome in na njihove strehe namestili sončne celice, da imajo elektriko za kuhanje in prenosne računalnik­e. Okoliški prebivalci jim prinašajo hrano, socialne službe jim poskušajo priskrbeti stalno namestitev, ponujajo jim zdravniško oskrbo. Toda za vrnitev kalifornij­skih sanj bo morala zlata država narediti bistveno več.

 ?? Foto Justin Sullivan/AFP ??
Foto Justin Sullivan/AFP
 ?? Foto Evelyn Hockstein/Reuters ?? Protestnik­i na ulicah San Francisca zahtevajo, naj varnostnik­a Michaela Anthonyja, ki je ustrelil Banka Browna, obtožijo za umor.
Nancy Pelosi (na fotografij­i s predsednik­om Joejem Bidnom) zveznega pravosodne­ga ministra Marricka Garlanda poziva k obračunu s preprodaja­lci mamil in drugimi kriminalci.
Foto Evelyn Hockstein/Reuters Protestnik­i na ulicah San Francisca zahtevajo, naj varnostnik­a Michaela Anthonyja, ki je ustrelil Banka Browna, obtožijo za umor. Nancy Pelosi (na fotografij­i s predsednik­om Joejem Bidnom) zveznega pravosodne­ga ministra Marricka Garlanda poziva k obračunu s preprodaja­lci mamil in drugimi kriminalci.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia