Kim Soo-Nyung Ko piči gadovka
Južna Korejka Kim Soo-Nyung uradno velja za najboljšo lokostrelko 20. stoletja. Zmagovati je začela kot 17-letnica na igrah v domačem Seulu, nadaljevala je v Barceloni, se poslovila od športa, dvakrat rodila, spet poprijela za ukrivljeni lok in v Sydneyju osvojila še dve odličji.
obenega dvoma ni, da je Južna Koreja najizrazitejša lokostrelska velesila. Enako trdno je prepričanje, da je, zgodovinsko gledano, vladarica tega športa Korejka Kim Soo-Nyung, ki je zdaj že dolgo (in ne prvič) športno upokojena, 52 let šteje. Če so glavna tarča njenih uspehov olimpijske igre, povejmo, da je na treh poletnih srečanjih najboljših športnikov osvojila šest medalj, štiri zlate, eno srebrno in eno bronasto.
Ker v Južni Koreji lokostrelstvo že dolgo vključujejo v šolski program, se je tudi Kim Soo-Nyung s tem športom srečala pri devetih letih, lok in puščice ji je priporočila ena od učiteljic. Vse se je začelo bolj zares in po enem letu se je že udeležila prvega tekmovanja. Takoj je zasedla drugo mesto.
Čez čas, ko je vladala svetovni konkurenci, je pedagoge vprašala, zakaj so ji namenili prav lok in puščico, zakaj ne česa drugega. Odgovorili so ji, da je bila višja od večine in je imela precej dolge roke.
Od 13. leta je vse bolj napredovala, ob čemer je trpela šola, a se je, bi lahko rekli, splačalo. Pri 16 letih se je uvrstila v najmočnejšo reprezentanco na svetu,
Npostavila svoj prvi svetovni rekord in zmagala na posamičnem tekmovanju COQ France, predhodniku lokostrelskega svetovnega pokala, ki so ga zagnali leta 2006.
Kot naročeni Seul
Kot nalašč so leta 1988 prišle olimpijske igre v domačem Seulu, komaj 17-letna Kim Soo-Nyung pa je bila izvrstno pripravljena. Pozneje se je spominjala, kako so jo v inalu motili fotograi in sploh gneča ob strelišču, a se je osredotočila zgolj na to, kar mora opraviti: »Bila sem samozavestna in streljala sem sproščeno kot na treningu.« Zmagala je pred rojakinjama Wang Hee-Kyung in Yun Young-Sook. Gotovo ni zanemarljivo, da je bila ena od tekmic od zmagovalke starejša le eno leto, druga pa enake starosti. Seveda so korejske najstnice osvojile tudi ekipno zlato.
Olimpijska zmagovalka je vladala tudi na svetovnih prvenstvih v letih 1989 in 1991. V nekem trenutku je imela v lasti vse svetovne rekorde in prijel se je je vzdevek Viper, gad, v ženski obliki gadovka ali gadica.
Na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 so v posamični konkurenci vpeljali olimpijski dvoboj, merjenja na izpadanje in junakinja našega zapisa je v od
❞
V odločilnem dvoboju je klonila pred rojakinjo, za katero so govorili, da naj bi se pred tekmovanji umirjala z dolgimi nočnimi sprehodi po pokopališču.
ločilnem dvoboju klonila pred rojakinjo Cho Youn-Jeon, za katero so govorili, da se pred tekmovanji umirja z dolgimi nočnimi sprehodi po pokopališču. Ekipno so Korejke osvojile prvo mesto, s tremi zlatimi in eno srebrno medaljo pa se je Kim Soo-Nyung pri komaj 21 letih poslovila od vrhunskega športa.
Žena, mati
»Leta 1994 sem se poročila, leto pozneje rodila hčer, leta 1999 še sina. Loka v roke nisem prijela šest let,« se je spominjala. V letu, ko je drugič postala mati, jo je k sodelovanju povabil eden od proizvajalcev lokostrelske opreme. Po omahovanju je ponudbo sprejela, začela je trenirati in na državnem prvenstvu je osvojila deseto mesto. Po samo osmih mesecih trdega dela se je nato uvrstila v korejsko reprezentanco za svoje tretje olimpijske igre, v Sydneyju.
Prišla je v polinale, kjer jo je, vzornico, premagala 12 let mlajša rojakinja Yun Mi-Jin, v boju za bron pa je Kim Soo-Nyung premagala Choe Ok-Sil iz Koreje, le da osovražene Severne. Ekipno so bile Južne Korejke kajpak spet prve, Kim Soo-Nyung pa je bero olimpijskih odličij povečala na šest.
Mednarodna lokostrelska zveza jo je leta 2011 razglasila za najboljšo lokostrelko 20. stoletja.