Izhod iz sistema
Vi, samo vi in vi sami imate pozitivno odgovornost, da se domislite in uresničite načine življenja brez digitalnih odplak, ki uničujejo našo družbo.
Žal pa vse javne osebnosti in mnenjski vodje tega trenutka niso izkoristili s pogumom, ki bi ga terjal tak incident. Nekateri vplivneži so poskušali odnehati, vendar niso mogli. Drugi so opozarjali na dejstvo, da niso vsi taki srečneži, da bi lahko kar odnehali, zato se je nekaterim tretjim zdelo kruto zapustiti te nesrečnike. Četrti so trdili, da odhod ne bo spremenil ničesar, saj naj bi bil ključen pritisk na vlade, da z odloki regulirajo facebook. V splošnem je bil odnos profesionalnih komentatorjev do tistih, ki so ukinili svoj uporabniški račun, podcenjujoč in posmehljiv. Ter popolnoma zgrešen.
Dajte no, ljudje. Seveda je privilegij, če se lahko vsemu odrečeš; mnogi tega niso zmožni odkrito storiti. Toda če imate dovolj odločnosti, da bi odnehali, pa tega kljub temu ne storite, s tem ne podpirate manj srečnih od sebe – ampak le utrjujete sistem, v katerem so številni ujeti. Sam sem živeči dokaz tega, da imate lahko bogato javno življenje v medijih tudi brez družbenih medijev. Kdor ima druge možnosti, jih mora preučiti, sicer bo vse ostalo le pri teoriji. Posel sledi denarju, zato imamo tisti z možnostmi tudi moč in odgovornost. Vi, samo vi in vi sami imate pozitivno odgovornost, da se domislite in uresničite načine življenja brez digitalnih odplak, ki uničujejo našo družbo. Izhod iz sistema je za zdaj edini način, da ugotovimo, kaj lahko nadomesti našo veliko skupno napako.
Prvi razlog: izgubljate svobodno voljo
V svetu se dogaja nekaj čisto novega. Samo v zadnjih petih ali desetih letih je začel praktično vsakdo nositi ves čas s seboj majhno napravo, imenovano pametni telefon – nadvse primerno reč za algoritemsko spreminjanje vedenja. Veliko nas na svojih kuhinjskih pultih ali armaturnih ploščah v avtomobilu uporablja povezane naprave, imenovane pametni zvočniki. Ves čas nas spremljajo in merijo, mi pa nenehno prejemamo posebej za nas ukrojeno povratno informacijo (feedback). Korak za korakom nas hipnotizirajo tehniki, ki jih ne vidimo, iz razlogov, ki jih ne poznamo. Vsi smo postali laboratorijske poskusne živalce.
Algoritmi vsako sekundo požirajo in prebavljajo množico informacij o vas. Katere vrste povezav klikate? Katere videoposnetke pogledate do konca? Kako hitro se pomikate od ene vsebine do druge? Kje ste, ko počnete vse to? S kom se povezujete osebno in po spletu? Kakšen izraz imate na obrazu? Kako se vaša polt spreminja v različnih situacijah? Kaj ste počeli, preden ste sklenili nekaj kupiti (ali pa se za tisti izdelek niste odločili)? Je prav, da se sploh udeležite naslednjih volitev, ali vam je vseeno?
Vse te meritve in mnoge druge z množičnim vohunjenjem dopolnjujejo podobni odčitki o življenju neskončnega števila drugih ljudi. Algoritmi primerjajo to, kar počnete vi, s tistim, kar počne ali kar je počel skoraj vsakdo drug.
Algoritmi vas pravzaprav ne razumejo, vendar je njihova moč v množičnosti, v številčnosti, posebej v zares velikih številkah. Če veliko ljudi, ki jim je všeč enaka hrana kot vam, zlahka zmoti slika kandidata z rožnatim okvirjem, ne pa z modrim, potem bo verjetno tudi vas – in nikomur ni treba vedeti, zakaj je tako. Statistika je zanesljiva, a le kot kakšen idiotski demon. Ste otožni, osamljeni, prestrašeni? Ali pa veseli, samozavestni? Imate prav zdaj menstruacijo? Doživljate naval družbene tesnobe?