Moja služba se mi zdi brez smisla

Zdelo se mi je, da je moje življenje precej dobro. Zelo zgodaj sem imela otroke, na svojo željo sem se tudi hitro ločila in ostala sama z dvema punčkama. Finančno smo preskrbljene, dobro se razumemo. Sčasoma sem začela vse bolj prepoznavati, da me moje delo ne zadovoljuje. Organizacija, v kateri sem delala, je bila izjemno zahtevna, postavljali so nemogoče delovne urnike, večkrat delo pozno v noč in ob nerazumnih terminih, ad hoc reorganizacije – tako prostorske kot časovne. Vse to je začelo negativno vplivati name in na mojo družino. Postajala sem vse bolj zadirčna, sitna, nezadovoljna. Tudi v službi sem imela občutek, da ne dosegam kriterijev in želenih ciljev. Čutila sem, da potrebujem spremembo, zato sem dala odpoved. Zdaj delam projektno za enega od sorodnikov. Delo je solidno in primerno finančno ovrednoteno. Tudi kolektiv je pozitiven in načeloma ne bi smela imeti pripomb. Dejansko pa se sprašujem, kako naprej. To delo me ne izpolnjuje, pušča me prazno. Nimam občutka, da živim svoje potenciale, da smiselno preživljam življenje. Razmišljam tudi o samostojni poti, saj mi jo moje delo dopušča. Lahko bi odprla s. p. in bila sama svoj šef, vendar se tega tudi bojim. To bi pomenilo, da si moram tudi iskati delo, urejati birokracijo in reklamacije, skratka kup odgovornosti in dela, ki ga zdaj nimam in za katero me skrbi, da mu ne bom kos. Res pa je, da se v veliki korporaciji v tem trenutku ne vidim. Zaradi vsega tega sem čedalje bolj v stresu in ne vem, kaj narediti. Občutek imam, da se mi mudi, da me nekaj preganja, pa pravzaprav ne vem, kaj, saj je situacija s finančnega in organizacijskega vidika povsem v redu. Napetost stopnjuje tudi moja mama, ki mi neprestano ponavlja, da se moram ustaliti in si najti redno službo. Hvaležna vam bom za nasvet, kako se izmotati iz te zmede, Maja

Draga Maja, »Panta rei,« je dejal Heraklit. Vse teče. S tem je hotel povedati, da se vse v našem svetu spreminja. Spreminjamo se mi, saj se razvijamo, se učimo, zorimo, spreminja pa se tudi svet okoli nas, ki pred nas postavlja vedno nove izzive. Videti je, da ste prerasli dosedanjo situacijo in da vas življenje očitno vabi v nove razsežnosti.

Zelo dobro je, da ste ugotovili, kako obremenjujoče in za vas neustrezno je postalo delovno okolje v prejšnji službi. To, da ste znali prepoznati obremenjujoče dejavnike in ozavestili neugodne stresne dejavnike, ki so očitno načenjali vaše psihoizično blagostanje ter se odločili zamenjati službo in s tem izstopiti iz obremenjujočega delovnega okolja, je velik dosežek in kaže na vaše velike samoohranitvene kapacitete. Današnji svet je izrazito storilnostno naravnan in marsikdo žal popusti tem pritiskom, ki lahko vodijo v izgorelost. Očitno ste hitro našli novo zaposlitev, a tudi ta vam ne daje tistega, kar bi si v tem obdobju življenja želeli.

Želja po uresničevanju svojih potencialov, osebnem napredku in občutku osmišljenega življenja je tipično človeška. O tem so veliko pisali – in še pišejo – priznani strokovnjaki s področja humanistične in pozitivne psihologije. Danes se zavedamo, da zgolj zadovoljene osnovne potrebe – da smo siti in varni – niso dovolj za srečo. Potrebujemo tudi občutek izpolnjenosti – to je legitimna človeška potreba. Pri nekaterih se pojavi prej, pri drugih kasneje v življenju.

Pomembno je, da te potrebe ne preslišite. Če čutite, da vas trenutno delo ne izpolnjuje, da ostajate prazni, se mi zdi pomembno, da daste tem občutkom prostor, da se povežete z njimi in začnete odkrivati, kam vas življenje vabi. Nikar se ne pustite zunanjim pritiskom in pričakovanjem drugih, npr. mami, družbenim omrežjem in komercialnim sporočilom, ki promovirajo sliko idealnega, iktivnega sveta. Imate možnosti, da odkrivate, kaj so tiste vsebine, ki vas bodo izpolnjevale. Morda se lahko povežete z zanimanji in talenti iz otroštva? Katere stvari so vas veselile, v čem ste bili dobri? Prav tako bo dobrodošlo, če si boste dovolili preizkusiti kaj novega. So kakšne aktivnosti, ki ste si jih od nekdaj želeli, pa preprosto ni bilo časa za to? Morda je zdaj pravi čas, da si dovolite preizkusiti tudi te vsebine. Zelo dober kompas je tudi ravnanje po lastnih vrednotah. Morda lahko razmislite, kaj so vaše vrednote – koliko jih uresničujete oz. živite po njih.

Odkrivanje lastnih talentov in zanimanj je proces. Razumem in čutim vas, da vam je v tem storilnostno naravnanem svetu, kjer se vsi hvalijo s svojimi dosežki, težko, če imate občutek, da ne izkoriščate svojih potencialov. Vendar morate dati času čas, da se bodo stvari zložile v vas. Ljudje smo včasih zmotno prepričani, da nas bo življenjski smisel močno lopnil po rami in se zadrl: »Tukaj sem!« Žal se to zgodi le redkim. Popotovanje k aktualiziranju lastnih potencialov in osmišljenemu življenju je dolgo in včasih vijugasto, skoraj vedno pa vključuje tudi nekaj, kar nas presega – druge ljudi, družino, prijatelje, ideje, ki se nam zdijo vredne … Naši potenciali se bodo razcveteli v socvetja sreče šele takrat, kadar jih bomo uporabili tudi za druge. Tako vsaj kažejo raziskave.

Dvomi vedno bodo. To je pogosto bolj stvar notranje naravnanosti kot objektivnih dejstev. Pri strahu

❞

Ljudje smo včasih zmotno prepričani, da nas bo življenjski smisel močno lopnil po rami in se zadrl: »Tukaj sem!« Žal se to zgodi le redkim.

in skrbi je pomembno, da ocenite realna tveganja. Morda vam pri tem lahko pomaga kakšen pozitivno naravnan prijatelj ali strokovnjak. Ključno je, da strahov po nepotrebnem ne razvijate vnaprej. Najbolj učinkovito je, če se kar podate na pot in probleme oz. izzive rešujete sproti. Obremenjevanje na zalogo nima pozitivnega prispevka. Velja poskusiti in se sproti učiti te rasti v svojem življenju.

Ogromno ste že naredili, ko ste sledili sebi. Očitno imate močno preživetveno notranje jedro, ki vas vodi naprej. Prepričana sem, da boste z nekaj potrpljenja, ki si ga boste naklonili, razvili svoje potenciale ter sčasoma našli pot svoje rasti. Iskreno vam želim vse dobro na tej poti.