Ali ste hvaležni, da ste odraščali pred razmahom svetovnega spleta?
Kozma Ahačič, jezikoslovec
Nisem eden tistih, ki bi kritizirali sedanjost in idealizirali preteklost. Svetovni splet je prinesel marsikatero slabo stvar, a hkrati še toliko več dobrega. Kaj bi dal v otroštvu, da bi lahko še isto leto, kaj šele mesec, kaj šele teden ali dan, dostopal do sveže izdane glasbe ali da bi (se) vsak mesec fotografiral. Kakšna dragocenost so bili zame leksikoni, kjer sem lahko preveril kak podatek. Moje védenje o svetu je bilo neprimerno slabše, kot je védenje današnje mladine, svet je bil mnogo manjši. Zato sem hvaležen zlasti za to, da sem lahko doživel oboje: svet brez spleta in z njim. Brez umetne inteligence in z njo. Lepo je živeti v prelomnih časih.
Nataša Luša, direktorica Dela
Živo se spomnim trenutka, ko sem v filmu prvič videla uporabo spletne pošte in moj prvi vzgib je bil: To potrebujem tudi jaz. Takoj. Potem sta prišla internet in spletna pošta in svet se je začel vrteti hitreje. Tajnica me je ob nastopu službe namreč poučila: Na dopis se odgovori v osmih dneh, na teleks v istem dnevu. Potem so se pravila zaostrovala, na telefaks smo odgovorili v nekaj urah in na e-sporočilo takoj. Internet, pa tudi druge sodobne tehnologije, so v moje življenje vstopili šele, ko sem odrasla, zato jih vedno povezujem najprej z delom, manj z zabavo. Zelo sem hvaležna za ta razvoj, ki je moje delo, pa tudi dejavnosti poleg dela bistveno poenostavil in omogočil dostop do veliko informacij, ki bi mi sicer ostale skrite. Me pa skrbi, ker nove tehnologije povzročajo hude odvisnosti naših otrok in vnukov.
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
Ne, nisem hvaležna. Gradivo za študij je bilo veliko težje dobiti. Težko sem si privoščila vlak do Dunaja in fotokopiranje člankov in knjig v tamkajšnji osrednji knjižnici. V primerjavi z Dunajčani, ki so imeli do vira modrosti le nekaj korakov, sem se počutila precej prikrajšano. Na svoji mladostniški karierni poti se nikoli nisem počutila zapostavljene ali manjvredne. Je pa res, da so kolegi iz Avstrije, kjer sem študirala in pridobila avstrijski magisterij, naredili en korak, jaz pa štiri. Splet je omogočil bolj demokratično distribucijo informacij. Tudi za socialno ali geografsko manj privilegirane. Je pa res, da je zlorab nešteto. Ampak za to ni kriv splet, saj je le orodje, včasih v rokah dobronamernih, drugič ničvrednežev. Izprijenost človeka je brezmejna, njegove osupljive vrline pa tudi.
Jadran Lenarčič, znanstveni svetnik Inštituta Jožef Stefan
Računalnik intenzivno uporabljam že skoraj pol stoletja v službi, brez njega ne bi bilo mojega poklica, in doma. Vendar nikoli nisem zapadel v maloumje internetnega šuma, računalniških igric in družbenih omrežij. Če prikličem v spomin še svoja mladinska leta, ki sem jih preživljal v središču Kopra, potem vabim vsakogar, da si pogugla zemljevid tega beneškega mesta, in bo videl obris srednjeveškega Kopra, ko je bil še otok. Tako obdani z morjem smo namreč živeli mi, med impozantnimi pročelji, stisnjenimi ulicami z vonjem po barkah v mandraču, med vreščanjem galebov, pljuskanjem valov ter s pogledom čez morje do Gradeža, včasih do Benetk. Ne vem, kako bi me v tako navdihujočem okolju in ob toliko rečeh, ki sem jih počel, lahko prevzel svetovni splet.
Karel Gržan duhovnik
Hvaležen sem za svetovni splet, saj mi v marsičem postreže s potrebnimi podatki in povezavami, s katerimi si olajšam delo. Ob tem, kar potrebujem in je vredno mojega časa in pozornosti, pa na spletu ne konzumiram podtaknjenih vsebin, ki so »rumene«, še posebej če so banalizacija ali zloraba kogarkoli ali česarkoli. Kot hranim telo z živili brez dodanih škodljivih aditivov, tako tudi svojih misli oz. svoje notrine ne obremenjujem – ne omadežujem z vsebinami, ki niso potrebne ali vredne. Pregovor Povej mi, s kom se družiš, in ti bom povedal, kdo si bi lahko veljal tudi v smislu Povej mi, kaj gledaš, in ti bom povedal, v kaj se spreminjaš.
Zoran Predin, kantavtor
Vsekakor. Še posebej sem hvaležen, da ni bilo žepnih telefonov. Žetoni za telefonske govorilnice so nam omogočali, da sami razpolagamo s svojim časom in zasebnostjo. Prav zasebnost je z razmahom spleta najbolj nastradala.
Skoraj vsak teden prijavim kakšno lažno FB-stran, ki jo pod mojim imenom odpre neznana oseba ali organizirana skupina, ki me hoče pred mojimi sledilci osramotiti z nadlegovanjem deklet z vabili k osebnim stikom. Pozitivne lastnosti spleta vsak dan bolj požira njegova temna stran. Njegova kredibilnost se zmanjšuje sorazmerno z naraščanjem naše odvisnosti od njega. Kavelj 22 je naša vsakdanjost.
Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za komuniciranje in protokol
Ne vem, ali je hvaležnost za mladost v teh časih najbolj ustrezna beseda. Bolj sem hvaležna za druge reči: da sem imela najboljša starša na svetu, nekaj izjemnih učiteljev/učiteljic v osnovni šoli, na koprski gimnaziji in koprski glasbeni šoli, da sem imela super prijatelje/ prijateljice in idealne možnosti zrasti v to, kar sem. Vse to in še mnogo več je moj največji zadetek na loteriji življenja. Če bi lahko izbirala, bi izbrala prav takšno otroštvo in mladost. S temi in takimi starši, učitelji/učiteljicami in prijatelji/prijateljicami bi najverjetneje tudi danes, ob brezkončnih galaksijah spleta in umetne inteligence, postala zrel in odgovoren človek in se ne bi utopila v pasteh privlačnih ekranov. Vse se torej začne doma, nadaljuje v šoli in družbi okrog nas.