LOVKE V Sloveniji ne moreš biti zvezda
Prišel, videl, zmagal, bi lahko rekli za Žana Milosavljeviča, ki je novembra zmagal v kuharskem šovu MasterChef. A Ljubljančan ne počiva na lovorikah in že kuje nove načrte.
Zgodaj sem začel delati, ker mati ni mogla skrbeti za nas, očeta pa ni bilo.
Takoj ko sem prišel na prvo avdicijo, sem se urezal. Živci so naredili svoje.
Ssimpatičnim 31-letnikom se dobiva na ljubljanski tržnici tik pred vsesplošnim zaprtjem države. Njegova iskrenost je bila dober temelj za pogovor, saj je brez zadržkov spregovoril tudi o svojih najtežjih trenutkih. Začela pa sva z njegovim prebojem v oddajo MasterChef. »Enkrat sva se s trenerjem po opravljenem treningu na fitnesu usedla na kavč. Nenadoma me je vprašal, ali sem kdaj razmišljal o sodelovanju v MasterChefu. Moram povedati, da te oddaje pred nastopom nisem gledal. Prepričal me je, da sva malo za šalo, malo zares izpolnila prijavnico, in že naslednji dan so me klicali ustvarjalci šova.« Nakar se spomni številnih avdicij in testov pred začetkom snemanja. »Takoj ko sem prišel na prvo avdicijo, sem se urezal. Živci so naredili svoje,« mi prizna v smehu. Čez čas se je dodobra sprostil, v finalu je celo zapel. »Vsem sem povedal, da mi nismo prijatelji, da nisem prišel sklepat prijateljstev, ampak da sem prišel po zmago. Z določenimi sotekmovalci se še kdaj ujamemo, ampak nismo ravno prijatelji, prej znanci.« Ob tem še pove: »Zame je bil MasterChef zelo dobra izkušnja, a tudi ena izmed težjih v življenju.«
Testo zamesi miže
Žan Milosavljevič je prestal že veliko težkih življenjskih preizkušenj, vsaka pa ga je dodatno okrepila, da je danes tako trdoživ. Med sprehodom odločno pove: »Jaz sem sam sebi dovolj. Ne rabim nikogar, da bi mi pomagal pri uspehu. Sam zase skrbim že od svoje polnoletnosti, pri 31 imam že 11 let delovne dobe. Zgodaj sem začel delati, ker mati ni mogla skrbeti za nas, očeta pa ni bilo.« V zadnjih dveh letih je izgubil kar pet sorodnikov, tudi starše. »Zdaj držimo skupaj bratje in sestra, tako kot je treba. Moramo, saj drugega nimamo.« Njegova velika ljubezen do hrane izvira iz družine, vsi njegovi sorodniki delajo v gostinstvu. »To imamo očitno v krvi. Niti si ne predstavljam, kaj drugega bi lahko delal. Dobro kuham in mislim, da to v teh časih veliko pomeni. Moški, ki zna kuhati, je car.« Ob tem pripomnim, da so se kot najboljši chefi res uveljavili moški. »Mogoče smo moški boljši chefi v kuhinji zato, ker lažje obvladujemo stvari in jih imamo pod kontrolo, predvsem stres. Zaradi tega smo po mojem mnenju boljši vodje. Saj zato pa smo moški na tem svetu! Moški mora biti moški tudi v zvezi, skrbeti mora za svojo žensko, ona mora biti njegova princeska.« V svoji domači kuhinji chef Žan rad pripravlja tradicionalno hrano. »Najraje delam s testom. Samo testo mi daj v roke in sem vesel. Testo lahko zamesim tudi miže! Ko ga povoham, mi tako diši, da bi kar zagrizel vanj! Zato pa imam preveč kilogramov,« se nasmehne.
Shujšal za več kot 50 kilogramov
Odvečni kilogrami so zaznamovali njegovo življenje, saj je nekoč tehtal 150 kilogramov. »V zadnjih letih sem shujšal za več kot 50 kilogramov, med snemanjem MasterChefa pa sem se zredil za 10 kilogramov, predvsem zaradi tega, ker se nismo nič gibali.« Ob tem se pošalim, da verjetno tudi zaradi tega, ker je vse pojedel, kar so skuhali, a kar izstreli: »Ne, tistega se nismo smeli dotakniti. Po slovenski zakonodaji se mora vse, kar se tako skuha, zavreči. Občasno smo si sicer kaj vzeli, a smo jih hitro slišali.«
Zdaj znova pridno telovadi, veliko časa preživi na kolesu. »Nekaj kilogramov sem že izgubil, še nekaj jih moram, da se bom zares dobro počutil.« Pred leti je imel operacijo želodca, največ pa je shujšal, ko je v svoji glavi naredil preskok. »Pogledal sem se v ogledalo in nisem bil zadovoljen s sabo. Zato sem se odločil, da bom nekaj naredil iz sebe. Ko dosežeš cilj, si zadovoljen. Kar naenkrat ti gre vse v življenju samo še navzgor.« Iskreno napove: »Zdaj sem sicer zadovoljen, ampak hočem še več tudi v poslovnem smislu. Vem, da mi bo uspelo. Ko se vse to sprosti, bom šel naokrog s svojim kamiončkom, potujočo kuhinjo. To mi res manjka. Raje garam, kot da mi je dolgčas.« Delo mu vsekakor ni tuje in tudi zdaj občasno pripravlja jedi za domov. »Rad delam, da zaslužim, da si lahko privoščim dobro hrano. Jaz bom za hrano vedno dal zadnji denar. Za dobro hrano, za dobro pijačo, za dobre prijatelje, za dobro družbo ... Samo da se bomo imeli fajn. Uživam vsak dan.«
Izbirčen fant
Ko se dotakneva ljubezenskega področja, mi ob Ljubljanici izda, da je že nekaj mesecev samski. »Ljubezen je čudna stvar, potrebno je veliko kompromisov. Pravijo, da se nasprotja privlačijo ... Jah, privlačijo se za en teden, ampak ti moraš s partnerjem podobno razmišljati, da se podpirata in ni izkoriščanja. Tudi igrivosti ne sme manjkati v zvezi. Fajn je, da včasih prebudiš otroka v sebi in se malo pošališ s partnerico. Življenje vsekakor ni pravljica.« A obenem poudari: »Odločil sem se, da bom zdaj prekleto izbirčen pri puncah. Prijatelji in družina so najpomembnejši v življenju, da si v stiku z ljudmi, ki te osrečujejo, da ni turobnosti.«
Njegov zaščitni znak, ki se ga je prijel, pa je beseda bolano, kar v žargonu pomeni zelo dobro ali presenetljivo. »V MasterChefu sem začel govoriti, da je vse bolano, potem so to prevzeli še drugi. Iz tega sem naredil celo posel, saj sem prodal kar nekaj predpasnikov, majic in puloverjev z napisom bolano. Ampak s tem ni prihodnosti. V Sloveniji pač ne moreš biti zvezda.« V svojem bolanem slogu pa tudi poda sporočilo za vse bralce: »V življenju spoznaj čim več ljudi, spusti se v čim več poslov, da boš videl, kaj ti ustreza in v čem si bolano dober.«