Tudi vitalni bodo brez cepiva umirali
Direktor NIJZ Milan Krek opozarja na izredne razmere in da cepljenje ta trenutek pomeni življenje V Italiji je za zdravstvene delavce obvezno, pri nas pa se del politike iz stroke norčuje
Umirali bodo vitalni ljudje, ki so zdaj na morju, v gorah in ki bi pozimi morda radi smučali. Njihove smrti bodo popolnoma nepotrebne in odveč, saj imamo vendar rešitev.
Zdaj ni nobenega dvoma več – približuje se četrti val epidemije. Mutirana oziroma delta različica koronavirusa, ki je mnogo bolj kužna od prevladujoče alfa različice, se širi predvsem iz Portugalske in Španije, zato trenutna mir in sproščenost zagotovo ne bosta več dolgo trajala. Če so se še prejšnji teden strokovnjaki spraševali, kdaj bo izbruhnil četrti val, je zdaj jasno, da je že skoraj tu. V zadnjem tednu so se vrnili maturantje iz Španije, trenutno je pozitivnih 180, med njimi so prav gotovo tudi delta sevi, okužili pa so še 63 ljudi. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je na vladni tiskovni konferenci konec tedna že opozoril, da se okužbe po Sloveniji širijo z eksponentno rastjo, to pomeni, da zelo hitro. Z začetnih treh primerov okužbe z različico delta v zadnjem tednu maja je število do prvega tedna v juliju naraslo že na 72.
Edini ukrep, ki bi lahko poleg ponovnega zaprtja države zaustavil širjenje bolezni in okužb, je cepljenje, zagotavljajo strokovnjaki. A pri nas poteka zelo počasi, prepočasi, da bi se izognili četrtemu valu. Do 10. julija je bilo z enim odmerkom cepljenih 40 odstotkov prebivalcev, z drugim pa 35 odstotkov. To je komaj dobra polovica od prvotnega cilja, da bi se do konca junija polno cepilo vsaj 60 odstotkov ljudi. Glede na to, da je grozeča različica delta še bolj kužna in agresivna kot obstoječa, stroka priporoča kar 80-odstotno precepljenost. To ob polnih skladiščih cepiv, kjer je 600.000 odmerkov, ne bi smelo biti več problem.
Za življenja gre
»Pri cepljenju ne gre več za to, da cepljeni lažje potujejo po svetu, ampak gre za življenja. Zelo narobe in hudo bo, če nam bodo jeseni ljudje začeli umirati zato, ker se nekateri ne želijo cepiti. To bodo popolnoma nepotrebne smrti. Razmere so izredne in cepljenje ta trenutek pomeni preživetje. Brez tega bodo umirali tudi ljudje, ki so ta trenutek še zelo vitalni. Ki so zdaj na morju, v gorah in ki bi pozimi morda radi smučali. Njihove smrti bodo popolnoma nepotrebne in odveč, saj imamo vendar rešitev. Ni več nobenega izgovora na vlado, politiko ali koga drugega. Virus ni političen problem. V tem trenutku je cepiva dovolj, imamo orodje, s katerim lahko obvladamo epidemijo, in nerazumljivo nam je, da v bolnišnice še vedno dobivamo starejše obolele s hudim potekom bolezni, ki niso bili cepljeni. Zato pozivam vse ljudi, ki imajo ostarele starše, ki se še niso cepili, naj jih čim prej odpeljejo na cepljenje. V četrtem valu bodo umirali prav necepljeni, saj bodo cepljeni bistveno bolj zaščiteni pred okužbo in pred težjim potekom oziroma smrtjo,« je za Nedeljske novice povedal dr. Milan Krek.
Nagovarja tudi mlade ljudi, naj se odločijo zanj: »Virus nista samo kihanje in kašljanje. Glavni problem je, da lahko napade vse notranje organe, možgane, pljuča, ledvice. Mnogi mladi po okužbi ne morejo več živeti kot prej, opustiti morajo na primer vrhunski šport, saj jim virus okvari pljuča. Okrevanje je lahko dolgotrajno, pri nekaterih traja tedne in tedne, bolniški stalež pogosto traja tudi tri mesece! Poleg tega bodo necepljeni mladi tudi prenašali virus na starejše, ker nekateri ne bodo vedeli, da so okuženi. Zato je res pomembno, da se cepi čim več ljudi, mladih in starih.«
Pri nas je cepljenje politika
Direktorja NIJZ še povprašamo, zakaj je pri nas glede cepljenja in tudi protikoronskih ukrepov toliko nasprotovanja. Znano je namreč, da v drugih državah poteka mnogo hitreje, ukrepe pa državljani upoštevajo zaradi lastne zaščite. »Predvsem vidim razliko v tem, da tam tega ne počnejo zaradi politike ali vlade, ampak zaradi zaščite sebe in drugih. V drugih državah imajo vse politične stranke enotno stališče v boju proti virusu in pozivajo državljane, naj se cepijo in upoštevajo ukrepe. Samo poglejte k sosedom v Italijo. Tam je cepljenje za zdravstvene delavce obvezno, maske pa mnogi še zdaj nosijo tudi zunaj, ker je to za njih moralna obveza. Državljani so imeli omejeno gibanje na 200 metrov od doma, pa nihče ni imel nič proti, saj so razumeli, da gre za življenja. Ali pa v Avstriji, kjer so brez ugovorov kupovali in nosili zaščitne maske FFP2. Pri nas del političnih strank ne poziva k ničemur, ustavno sodišče celo odloči, da so maske protiustavne, stroko pa se ves čas diskreditira. Koliko zgražanja smo doživeli zaradi nekaterih ukrepov, ki so drugje normalen standard. To je res narobe svet,« je prepričan dr. Krek.
Pa pred četrtim valom vseeno vidi kakšno rešitev ali pa bo treba zaradi širjenja virusa in pritiska na zdravstveni sistem spet zapirati državo in morda celo uvesti obvezno cepljenje, kot razmišljajo v nekaterih državah? »O obveznem cepljenju vseeno še ne razmišljamo. Ljudje vseeno niso neumni. Saj večinoma razumejo, da gre za njih in ne za vlado ali kaj drugega. In na koncu se bodo vendar prav odločili in se prišli cepit in poslušali stroko. Res pa je, da se je ob poplavi neumnosti, ki se širijo po spletu in družabnih omrežjih, težje odločiti. A, kot sem že dejal, bolje se je cepiti in se zaščititi kot po neumnosti umreti,« je še dejal dr. Krek.
Na repu EU
V Sloveniji se še vedno ni cepilo veliko starejših ljudi. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) smo z 61,1 odstotki precepljene populacije
od 80 let naprej med 27 državami šele na 19. mestu. Danska in Španija sta dosegli že 100-odstotno precepljenost, bližajo se jim Islandija, Irska, Portugalska, Malta in Avstrija. V kategoriji starosti od 25 do 49 let smo z 21,7 odstotki precepljenosti nekoliko boljši, saj je za nami 12 držav, so pa veliko bolj precepljeni na primer na Malti ( 58,6 odstotka), Islandiji ( 58,4 odstotka) in na Madžarskem ( 50,8 odstotka). Tam cepijo tudi s sputnikom in kitajskimi cepivi.
Število novih cepljenih pa iz tedna v teden pada. Od 27. decembra lani, ko se je začelo, je število ves čas naraščalo in doseglo vrhunec sredi junija, ko smo dosegli 26-odstotno precepljenost. Nato se je krivulja umirila in raste veliko bolj počasi. Medtem ko so posamezne države v posameznih starostnih kategorijah dosegle že 100-odstotno precepljenost, Slovenija v vseh starostnih kategorijah zaostaja in je v spodnji polovici držav Evropske unije. Še posebno pa je skrb vzbujajoča slaba precepljenost med zdravstvenimi delavci. Medtem ko so na Islandiji, Madžarskem in Irskem že cepili vse zdravstvene delavce, se jih je pri nas polno cepilo šele 64,2 odstotka. Pri tem je treba opozoriti na pomembno vlogo neobolelih zdravstvenih delavcev pri premagovanju epidemije, saj šteje vsak, ki ostane zdrav.