Vsak Slovenec je lahko graščak
Po dolgih in mučnih mesecih epidemije so na gradovih pripravili programe za vse starosti
Če bi sodili po številu gradov, graščin in dvorcev nekoč na ozemlju današnje Slovenije, je bilo med našimi predniki kar veliko graščakov. Mnogo gradov je propadlo, a se jih je veliko tudi ohranilo. Danes jih je kar lepo število obnovljenih oziroma delno obnovljenih; nekaj celo v zasebni lasti. Gradove in dvorce so sodobni graščaki namenili turistični in muzejski dejavnosti, marsikje pa gre kar za sožitje obojega.
Od danes Kino pod zvezdami
Ljubljana ima nad mestom eno najbolj priljubljenih turističnih točk v Sloveniji. Letošnje poletje bodo na Ljubljanskem gradu zaznamovali nekateri dogodki na kulturno-umetniškem področju, predvsem na prostem, med katerimi izpostavijo tradicionalni Film pod zvezdami, ki ga bodo s Kinodvorom pripravljali od danes do 7. avgusta. Na Grajskem dvorišču bodo med 26. in 31. avgustom gostili predstave v okviru Špasnega poletja v izvedbi Špas teatra, med 20. in 24. avgustom pa še festival stand up komedije Panč.
»Na osrednji poletni razstavi v grajskih dvoranah – Stanovski dvorani in Palaciju to poletje gostimo mednarodno priznanega fotografa Alana Gelatija, ki na razstavi z naslovom I Shadow predstavlja tri sklope, lepota, moda in osebnosti. Na ogled je še do 29. avgusta. Obiskovalci pa si lahko ogledajo še razstavo ilustracij Ančke Gošnik Godec Lučka Regrat in inštalacijsko-razstavni performans #Življenje in naracija# Things I Miss,« sporoča Janja Rozman, vodja službe za odnose z javnostmi iz Javnega zavoda (JZ) Ljubljanski grad.
Nekaj grajskega dogajanja je namenjenega tudi programom za otroke; v obliki poletnega počitniškega varstva in tečaja kaligrafije. »Za domače obiskovalce smo za to poletje pripravili novo doživetje – pustolovščino v vreči z naslovom Friderik in lov na zaporniško številko,« dodaja Rozmanova. »Gre za igriv družinski izlet v zeleni oazi nad mestom, ki ponuja priložnost za raziskovanje Ljubljanskega gradu in Grajskega griča skozi Friderikove naloge in izzive. Tako domači kot tuji obiskovalci pa lahko grad in njegovo raznoliko zgodovino spoznajo na šestih stalnih postavitvah, se udeležijo doživljajskega vodenega ogleda Časovni stroj, odigrajo igro Grajski pobeg, prek mobilne aplikacije odkrivajo modrosti o grajski
trti in vinu ali pa se samostojno podajo na spoznavanje gradu s pomočjo avdiovodnikov.«
Šivanje in zelišča
Na gradu Bogenšperk se vedno kaj dogaja, od samega ogleda do raznih razstav in dogodkov ter porok. Maja Istenič iz JZ Bogenšperk pravi, da so že v letu 2019 po več kot desetih letih obudili Festival Bogenšperk, ki poteka skozi vse poletje: »Veseli nas, da ga lahko po letu premora spet predstavimo in ponudimo. Letošnji festival s svojo vsebino nagovarja različno občinstvo. Vsebinsko se bo ujel v sklope različnih umetnostnih področij: glasba – klasična in neklasična, vizualna umetnost, literatura, kulinarika ter programi za otroke in mladino. Festival je zastavljen tako, da ga boste obiskovalci lahko užili in hkrati soustvarjali. Dogajanje se bo v večji meri odvijalo na gradu Bogenšperk, v središču Šmartnega, v Kulturnem domu Šmartno in v drugih delih občine. Vabimo vas tudi na razstavi, eno smo odprli konec junija, drugo pa odpiramo v začetku septembra. Pripravili smo še nekaj delavnic, na primer zeliščarsko, ustvarjalne delavnice šivanja ter glasbene in kulinarične. Seveda pa nismo pozabili na izvrstne kulinarične dogodke; v juliju vas povabimo na Okuse z gradu, v avgustu pa v središče Šmartnega, kjer se bo na predzadnji avgustovski petek na ulicah kuhalo. Za imeniten zaključek avgusta bosta poskrbela dva kuharska mojstra, ki bosta pripravila večer vrhunske hrane v atriju gradu Bogenšperk. Zaključek festivala bo sploh veličasten, saj bomo slovesno odprli novo stalno razstavo na gradu Bogenšperk, Valvasoriano.«
Kar je skupno vsem, so doživetja in zgodbe, ki jih vsako leto tkemo skupaj z našimi obiskovalci.
Plavajoči grad
Med notranjskimi gradovi zagotovo izstopa grad Snežnik v upravljanju Narodnega muzeja Slovenije (NMS). »Na srečo se epidemiološka situacija in z njo ukrepi umirjajo, zato lahko redno izvajamo vodene oglede gradu Snežnik,« pravi Tinka H. Selič iz službe za odnose z javnostmi NMS. »Ogledi so vsak dan, potrebne so vnaprejšnje najave. Samostojni sprehodi po gradu niso mogoči, vsi ogledi potekajo z grajskim vodnikom. Zaradi majhnih grajskih prostorov oblikujemo dokaj majhne skupine – zato pa je kakovost ogleda za udeležence večja. Odziv je tudi dober, skratka, spet smo na dobri poti. Na gradu Snežnik si obiskovalci poleti lahko ogledajo tudi fotografsko razstavo Iva Borka Orient & okcident. Veliko vlogo ima tudi JZ Snežnik: v njegovi organizaciji se med drugim vsak konec tedna na tržnici pri gradu predstavijo turistični ponudniki iz Loške doline.«
Nekaj posebnega bo že deveti tradicionalni mednarodni festival Floating Castle – Plavajoči grad, ki bo v štirih dneh, od 22. do 25. julija, združil okoli 100 glasbenih skupin in drugih ustvarjalcev z vsega sveta na čarobnih lokacijah ob gradu Snežnik. »Ustvarjalci festivala bodo pripravili okolje magičnih prizorišč, na katerih bodo obiskovalci lahko izkusili etno, jazz, fusion, elektronsko, avtorsko in eksperimentalno glasbo, tretjino programa pa predstavljajo performans, lutkovne predstave, sodobni in tribal fusion ples, cirkus, intermedialne predstave ter ulično in dramsko gledališče,« pove Bojan Rojko iz Agencije Antonov.
Digitalne sobane
Še o ponudbi na gradu Mokrice. Alenka Mokrovič Pogačar, pomočnica direktorja Term Čatež, pravi, da je preurejen v butični hotel visoke kategorije s sobami in apartmaji v grajskih stolpih: »Možnosti bivanja dopolnjujeta depandansa hotela z dodatnimi sobami in klubska golf hiša s t. i. golf suitami za ljubitelje golfa. Slednji lahko na 18 luknjah preizkusijo svoje znanje na enem najlepših, a tudi najzahtevnejših igrišč za golf v Sloveniji. Za nami so turizmu nenaklonjeni meseci, kar je pustilo posledice tudi glede aktualne ponudbe. V poletju 2021 tako žal ni možno bivanje v gradu, rezervirati pa je možno sobe grajske depandanse in golf suite.«
Mokrovič Pogačarjeva opozarja še na novost na lokaciji Čateža, kjer so za vse obiskovalce v poletju 2021 pripravili zagotovo najbolj veličastno grajsko doživetje: »Skupaj z mogočnimi posavskimi gradovi, katerih del je tudi naš grad Mokrice, vas od 5. julija vabimo v digitalno grajsko sobano, ki je tik ob slaščičarni Urška v Čatežu. Vstopili boste v 3D-svet zidov, starodavnih skrivnosti in bogate zgodovine. Presenetile vas bodo novosti, zbirke in aktivnosti, ki se dandanes odvijajo na bližnjih posavskih gradovih.«
Arheologi končali delo
Postojnska jama spada med naše turistične bisere, bližnji Predjamski grad pa je več kot pomemben dodatek k tej ponudbi. »Konec junija so arheologi zaključili raziskovanje pred Predjamskim gradom, o odkritjih bomo še poročali,« pravijo v Parku Postojnska jama. »Trenutno urejamo pot proti Predjamskemu gradu, da bo obisk Guinnessovega rekorderja še lepši in da bo grad zažarel še bolj mogočno. Prvega julija smo ga odprli tudi za obiskovalce. Pripravili smo ugoden paket za goste, ki bodo poleg Predjamskega gradu obiskali tudi Postojnsko jamo. Poleg tega si bodo vsi obiskovalci Predjamskega gradu lahko brezplačno ogledali tudi tamkajšnja Muzej I. svetovne vojne in Lovski muzej. Zares nestrpno smo pričakovali tudi nov sveženj turističnih bonov, v sklopu katerega boste lahko obiskali tudi vse turistične atrakcije v Parku Postojnska jama – torej tudi Predjamski grad.«
Razstava o Meliti Vovk
Zgodba o Blejskem gradu je poglavje zase, predvsem pa je primer odličnega in odgovornega ravnanja z grajsko dediščino. »Vsako leto se na Blejskem gradu zvrstijo priljubljeni že tradicionalni dogodki, namenjeni vsem generacijam v vseh letnih časih. Kar je skupno vsem, so doživetja in zgodbe, ki jih vsako leto tkemo skupaj z našimi obiskovalci,« pravijo v Zavodu za kulturo Bled.
V galeriji Stolp je na ogled razstava Melita VOVK osebno. Kot namigne že naslov razstave, je ta posebna, saj poleg ilustracije in njenih slikarskih del, ki so bila bodisi objavljena bodisi že razstavljena, prikaže tisti del njenega opusa, ki je bil povsem oseben in je nastajal iz njenega čistega likovnega raziskovanja in užitka, torej ni bil namenjen javni predstavitvi. Izbor del za razstavo ni bil lahek – pripravila ga je njena hči, prav tako akademska slikarka Ejti Štih –, saj je bila Melita Vovk vsestranska umetnica, v javnosti najbolj znana kot ilustratorka, karikaturistka, scenografinja in kostumografinja, vendar je njen opus veliko več kot to.