Učna pot Rakov Škocjan
Kraško dolino, po kateri teče reka Rak, so že leta 1949 zavarovali kot naravno znamenitost in ima zdaj status krajinskega parka
Rakov Škocjan je kraška dolina, po kateri teče reka Rak. Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem, jugovzhodno od avtocestnega odseka A1 Postojna– Unec. Na pobudo naravoslovca Pavla Kunaverja in ob prizadevanju prve slovenske poklicne naravovarstvenice Angele Piskernik so Rakov Škocjan že leta 1949 zavarovali kot naravno znamenitost in ima zdaj status krajinskega parka. Skozenj z izobraževalnimi tablami vodi zelo lepo označena naravoslovna učna pot.
Dolina je nastala z udrtjem stropovja nekdanjega podzemeljskega rova, od katerega je ostal le znameniti Veliki naravni most, ki na koncu veličastno zapira dolino, umeščeno med prostranimi kraškimi gozdovi, ter v sosedstvu kraških polj in uval. V parku je kar nekaj znamenitosti, ki si jih velja ogledati. Omenimo Zelške jame z 8 do 50 metrov globokimi udori, skozi katere lahko opazujemo tok Raka. Nekdaj so v potoku živeli raki jelševci, ki so jih pred leti znova naselili, saj so jih uničili račja kuga in onesnaženi okoliški pritoki iz bližnje Cerknice. Mali naravni most je tanek ostanek stropa med dvema udoroma, katerega zgornji rob je 42 metrov nad potokom. Veliki naravni most je ostanek porušenega jamskega stropa na ponorni strani potoka. Znana je udorna vrtača Kotel z jezerom, ki niha skladno z vodnim stanjem v Kotličih. Poleg Zelških jam je v Rakovem Škocjanu še Tkalca jama, ki je dolga 2845 metrov in ima dva vhoda, ponor Raka in stranski udor ob cesti.
Zanimiva je zgodovina Rakovega Škocjana, saj je tesno povezana s človekovim življenjem. Arheološke najdbe ostankov orodij iz paleolitika dokazujejo, da je pračlovek naseljeval udornice v Rakovem Škocjanu že v prazgodovini. Iz poznejše železne dobe so našli ostanke lončevine, ki so jih izkopali pri cerkvici sv. Kancijana, in obrambni nasip na zahodni strani, po čemer sklepajo, da je bila tam tudi ilirska naselbina. V obdobju turških vpadov v te kraje od 15. stoletja dalje so se sem zatekali prebivalci bližnjih
vasi, o čemer pričajo najdbe ostankov v udornicah pod malim mostom. Prvi pisni vir izhaja prav iz tega obdobja in ima letnico 1526. To je zapisnik izterjevalca selskega hasperškega sodišča z gradu Haasberg pri Planini. Zabeleženo je, da je cerkvica sv. Kancijana prispevala majhen srebrni kelih. Prvi znani opis najdemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689.
Obisk Rakovega Škocjana je idealen za družinsko potepanje, blizu pa je tudi železniška postaja Rakek. Dolgčas vam ne bo niti v slabem vremenu, ko še posebej oživijo izviri na levem robu doline. Večji so Prunkovec, izvir v Biserjevem lazu in ločici, v Burjevki in Kotliči. V nekaterih so našli redko, endemično vrsto polžka, v dolini, ki jo obdajajo jelovo bukovi gozdovi, pa raste tudi razmeroma redka praprot močvirska krpača.
Izhodišče
Rakov Škocjan (parkirišče pri Malem mostu)
Zahtevnost: nezahtevna in označena učna pot, polna zanimivosti
Dolžina: 5,5 km (3 do 4 ure hoje) Zanimivosti v bližini: ostanki cerkve sv. Kancijana Cerkniško jezero Slivnica
Križna jama
Več informacij www.notranjski-park.si
Obisk Rakovega Škocjana je idealen za družinsko potepanje, blizu pa je tudi železniška postaja Rakek.