Kavalir za vedno
Kuhanje, pospravljanje, menjava plenic, vsakodnevni sprehodi ... vse to je bilo prioriteta na mojem urniku.
Koncerti so bili prepovedani, če bi mi vzeli še studijsko delo, bi se mi najbrž zmešalo.
Kitarski virtuoz Robert Pikl tudi v koronačasu ni sedel križem rok, saj je eden najbolj delavnih domačih studijskih glasbenikov. Pred leti je zasnoval electro-swinggypsy zasedbo Manouche in kot njihov pevec ter avtor skladb navdušuje s svojevrstnim glasbenim izrazom.
Kamničan, ki živi v Ljubljani, je vedno lepo urejen in oblečen, kot so včasih gospodje bili. Ko ob najinem srečanju pohvalim njegov videz, mi takoj prizna: »Uf, s tem se moja mama ne bi strinjala. Zadnjič sem spet slišal, da me je njena kolegica videla v nekem trgovskem centru v trenirki. ' Robi, tega pa se ne dela,' mi je rekla. Ona je bila res vedno urejena, zdaj je sicer v penziji. Ta mamin vpliv mi je zagotovo ostal.« Pošaliva se, da je na priljubljenost trenirk vplival tudi koronavirus, nakar se zazre v ta čas in razloži trenutno stanje: »Brki pridno sivijo, še kar sem sam svoj frizer oziroma ne puščam dolgih las, na dieti sem večkrat v letu, moji dve hčerkici sta zdravi in pridno rasteta, z ženo se razumeva, tako da bolj ali manj življenje poteka po dokaj ustaljenih tirnicah, čeprav se svet ne vrti več v pravo smer.« Koronačas zaradi tega preživlja z velikim vprašajem nad glavo. »Včeraj sem gledal recimo nogometno tekmo, na kateri je bil poln stadion navijačev, medtem ko nas že pripravljajo na tako imenovani četrti val in vnovično zapiranje.«
Tarzan ni bil nikoli
Ko sedeva na vrt lokala, mi z razočaranjem reče: »Žalosten sem, da smo postali tako lahko vodljivi. Upam, da se nam čim prej glave zbistrijo in da ne pozabimo, kaj pomeni kolektivna zavest, ker ni v naši naravi, da samo sklonjenih glav slepo ubogamo in obenem mislimo, da živimo v demokratičnem svetu. Novi svet, nova sedanjost, ampak vseeno mislim, da bo to obdobje prej ali slej za nami.« V tem posebnem obdobju je veliko časa preživel s svojima hčerkicama, Pavlino in Julijo. »Kuhanje, pospravljanje, menjava plenic, vsakodnevni sprehodi ... vse to je bilo prioriteta na mojem urniku. Naporno obdobje, ampak obenem koristno za moj odnos s puncama. Nekako smo se še bolj zbližali. Med obema porodniškima sem vseeno izkoriščal prednost tega, da je žena doma, in se ukvarjal samo s poslom ter premalo z otroki. Večkrat sem se pošalil kolegom, da vojske nisem služil zaradi ugovora vesti in da sem jo zdaj odslužil,« se nasmeji. Ker je to vendarle za partnerski odnos preizkušnja, poskušam izvedeti, kako se je kot moški s tem spoprijemal: »Kuhanje in pospravljanje mi ni bilo nikoli tuje, ker sva to s sestro zelo zgodaj počela tudi doma. Samo kuhanje me je res že od nekdaj zanimalo, mama mi je predala odlične recepte, potem pa vidiš, da je sistem vedno isti. Ugotovil sem tudi, da kuhanje pomirja.« O tem, ali je to za moškega morda manjvredno opravilo, pa pove: »Veš kaj, Tarzan nikoli nisem bil. Vedno sem imel več prijateljic kot prijateljev, tako da ne vem, mogoče je tudi to kaj povezano s tem. Nikoli pa nisem bil poženščen, čeprav bi mogoče glede na moje proporce in velikost vsak mislil, da sem moški za vsako ceno, ampak ne. Vloge so se že zdavnaj zamenjale. Če ti to ne ustreza, si pač najdeš gospodinjo. Po tem pa jaz nikoli nisem imel želje.«
Pripravljajo že četrti album
Čeprav so mnogi glasbeniki v zadnjem letu ostali brez dela, ga njemu ne primanjkuje. »Imam srečo, da sem med najbolj zasedenimi studijskimi glasbeniki pri nas. V zadnjem letu sem posnel brenkala za približno 50 skladb različnih slovenskih in hrvaških pop izvajalcev, kar je ogromno za takšno obdobje. Kot soavtor nekaterih skladb sem sodeloval tudi s skupino Laibach pri glasbi za nov film legendarnega režiserja Slobodana Šijana, kar si štejem v veliko čast. Za vsa povabila in zaupanje sem neizmerno hvaležen. Torej, še zdaleč, da bi se v zadnjem letu počutil nekoristnega, kar je za profil človeka, kot sem jaz, zelo pomembno. Že tako so bili koncerti in podobne prireditve prepovedane, če bi mi vzeli še studijsko delo, bi se mi najbrž zmešalo.« Nato iz žepa potegne tretji album skupine Manouche. »Tega je odpihnila korona. Ravno prejšnje leto bi morali imeti številne promocijske nastope in se je naenkrat vse končalo. Pripravljamo se na naš četrti album. Nekaj je že narejeno. Bi pa to bilo hitreje, če jaz ne bi bil doma varuška in kuharica,« zaključi z nasmeškom. Ker je naslov zadnjega albuma Kavalir, je na mestu vprašanje, ali je tudi on kavalir. »Ja, vedno sem bil in vedno bom. Sem še stara šola, ko je bilo treba vsakega soseda pozdraviti, pa mu tudi kdaj pomagati. Malo sem še občutil duha naše bivše Jugoslavije.« Kavalirsko se rad obnaša še posebno do svoje izbranke, čeprav pravi: »Saj ni nujno, da mora biti vsak dan nova rožica v vazi. To premalokrat naredim, priznam. Ampak te vrednote moraš imeti v sebi oziroma morajo obstajati, čeprav izumirajo. Danes že marsikdo ne odstopi sedeža starejši ženski.« In kaj je zanj tipična kavalirska poteza, ko njegova draga pride domov? »Kosilo je skuhano, stanovanje pospravljeno, hčerki zadovoljni, šola je narejena, pa tudi jaz ne pobegnem takoj k svojim kolegom za druženje,« pove.
Ob obletnici se bodo pomladili
Bogato glasbeno znanje rad predaja mlajšim in tako na glasbeni šoli Nova Gorica redno poučuje električno kitaro. Z zadovoljnim nasmeškom mi pove, da je po dolgem času tudi imel nastop. »Koncertna prizorišča se spet previdno odpirajo. Z Manouche imamo navsezadnje letos deseto obletnico. Promocijske nastope v zvezi s tretjim album je, kot že prej povedano, odplaknil covid, zato je še toliko večji užitek končno promovirati nov material pred občinstvom. Letošnje poletje imamo zaenkrat potrjenih osem koncertov, okroglo obletnico pa bomo praznovali naslednje leto. Upam, da na kakšnem večjem prizorišču in se bomo pač pomladili za eno leto,« se nasmehne. O tem, ali je morda razmišljal o kakšni novi zaposlitvi in umiku iz glasbenih vod, pojasni: »Zaenkrat bom še kar v glasbi in upam, da bo še naprej tako. Žal je moral marsikdo izmed cehovskih kolegov poiskati dodaten oziroma drugačen vir zaslužka, ampak verjamem v svetlejšo prihodnost za vse nas.« Ob koncu še poudari: »Radi se imejte, napak si ne štejte in mislite s svojo glavo.«