Ima ga tudi ameriški predsednik
Nemški ovčarji morda ne spadajo v kategorijo najbolj modnih pasem, so pa vsestranski
Nekoč so bili nemški ovčarji pogosti čuvaji slovenskih dvorišč, danes pa je zanimanje zanje manjše kot za katero od bolj modnih pasem. »Na srečo,« bi rekel pisec teh vrstic, saj je tako pred dobrimi tremi meseci brez večjih težav našel odlično slovensko leglo, v katerem je bila na voljo še dolgodlaka nemška ovčarka. Iskanje psa v teh koronskih časih se namreč lahko hitro izkaže za misijo nemogoče, sploh če želiš katero od t. i. modnih pasem.
V svetu zaželen
Vzreditelj nemških ovčarjev Blaž Golob iz idrijske Psarne Golobova, ki jo je pred dobrimi štirimi desetletji ustanovil njegov že pokojni oče Cveto, je kljub svoji mladosti prava enciklopedija, ko je govor o nemških ovčarjih. Zato smo se nanj obrnili z vprašanji o lastnostih te pasme, ki je skozi oči kinologov relativno mlada, saj njeni začetki segajo v začetek 20. stoletja, seveda v Nemčijo.
»Zaradi svoje velikosti in moči (višina samcev 60–65 cm, teža 30–40 kg, višina samice 55–60 cm, teža 22–32 kg), inteligence, učljivosti in poslušnosti je to po vsem svetu pogosto pasma, ki ji dajejo prednost pri številnih vrstah dela, vključno s službami, ki se ukvarjajo z iskanjem in reševanjem ljudi, pa tudi državne ustanove, kot sta vojska in policija,« na kratko opiše pasmo naš sogovornik. Verjetno najbolj znani lastnik nemškega ovčarja ta hip je ameriški predsednik Joe Biden. Golob še pove, da je med ljudmi manj znano, da pri nemških ovčarjih uradno poznamo dve različici dlake – srednje dolgo in dolgo s podlanko – in pet barvnih različic: črno rjavo, sivo, sivo rjavo, črno in črno z ožigi.
Ni za vsakogar
Ali je nemški ovčar pravi pes za vas? Golob pravi, da zaradi univerzalnosti pasme pogosto zmotno sklepamo, da je primeren za vsakogar. »Pasma je primerna za aktivne ljudi, ki imajo dovolj časa, da se mu bodo posvečali v zadostni meri. Zaradi svoje inteligence in živahnega karakterja mora pes viške energije nekako porabiti. To lahko storimo s fizično aktivnostjo ali pa mentalno stimulacijo. Če ga primerno 'zaposlimo', ni ovir, da ne bi bil odličen družinski pes,« meni Golob.
Opozori, da je pomembno, da začnemo nemškega ovčarja šolati in vzgajati takoj, ko ga kot mladička prinesemo domov. Sam zagovarja pozitivne pristope k pasji vzgoji, ki omogočajo, da lahko že zelo majhnemu kužku dopovemo, kaj bi od njega radi. Seveda pa obstajajo posamezni ovčarji, pri katerih moramo biti odločnejši in vztrajnejši, še pove Golob, ki vsakomur priporoča obisk pasje šole. Tam ljudi predvsem učijo znanj, ki jih potrebujemo za prijetno življenje s kosmatim prijateljem.
Izboljšali njihovo zdravje
Zanimalo nas je tudi, kako zdravi so nemški ovčarji kot pasma, saj se je pred desetletji veliko govorilo, da imajo različne zdravstvene težave. Kot je pojasnil Golob, so s selekcijsko vzrejo in strogimi vzrejnimi pravili izboljšali njeno zdravje na raven, da je primerljiva z drugimi večjimi pasmami: »Vzreditelji morajo psom, s katerimi želijo vzrejati rodovniške potomce, slikati kolke, komolce, hrbtenico in opraviti tudi DNK-analizo prednikov. Dobri vzreditelji opravijo še dodatno krvno analizo, s katero preverijo navzočnost gena za dedno bolezen hrbtenjače – degenerativno mielopatijo, ki se pojavi šele pri 6 ali 7 letih.«
Ker so težave s sklepi pogoste pri večjih pasmah, tudi nemški ovčarji niso imuni proti njim. Za zdrave sklepe je, tako Golob, pri nemških ovčarjih pomembna zdrava rast. To v svoji psarni dosežejo s kakovostno hrano – odlične rezultate dosegajo z znamko pasje hrane Winner Plus – in dodajanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo esencialne snovi, ki jih pes potrebuje za optimalno rast in tvorbo sklepov. Najboljše izkušnje imajo z dopolnili švedske znamke European Pet Pharmacy, a je treba paziti, da mladih psov ne preobremenjujemo s fizičnimi napori in da ohranjamo njihovo zdravo telesno težo.