Poletne morske nevarnosti za ribiče in kopalce
Letos bodite pozorni na ognjenega morskega črva, meduzo mesečinko in morskega pajka
Ob anafilaktičnem šoku ali težavah z dihanjem je nujna takojšnja zdravniška pomoč.
Zzačetkom glavne poletne turistične sezone se v slovenskem in hrvaškem morju, ki sta glavna julijska in avgustovska cilja večine Slovencev, močno povečajo možnosti, da nam dopust pokvarijo nevarne morske živali. Na prvem mestu je riba morski pajek, v Istri tudi meduza mesečinka, v južni Dalmaciji pa ognjeni morski črv.
Nevarne bodice
Tako v delih slovenskega morja, še zlasti pa na peščenih plažah vzdolž celotne hrvaške obale, obstaja precej resna nevarnost, da med hojo po nizki vodi stopiš na morskega pajka (pravijo mu tudi morski zmaj, pa ranj in pauk), ki iz svojih dveh ali treh bodic na hrbtni strani ter dveh na obeh straneh škrg spusti zelo nevaren beljakovinski strup. Nanj morajo biti še posebno pozorni amaterski ali priložnostni turistični ribiči, denimo majhni otroci, ki ribice lovijo z obale, saj na mestu vboda povzroča neznosne bolečine in je treba nemudoma ukrepati, sicer je treba v bolnišnico. Alergiki pa lahko brez zdravniške pomoči v skrajnem primeru celo umrejo. Ker gre za termolabilni strup, je treba nogo ali roko kar se da hitro (gre za minute, ne ure) potopiti v čim bolj vročo vodo, saj se pri višjih temperaturah strup razkroji, bolečina pa kmalu izgine. Ribiči, ki lovijo iz čolna, si lahko pomagajo tudi tako, da mesto vboda pritisnejo na izpušno cev motorja na čolnu ali pa ga poskušajo nevtralizirati s plamenom iz vžigalnika (opeklina od ognja se zaceli v nekaj dneh, prepozno ukrepanje pa lahko pušča posledice oziroma bolečine celo več mesecev). Za kopalce je zato rešitev debela obutev za v vodo, za ribiče pa poznavanje ribe in previdno snemanje s trnka (najbolje je imeti pri sebi podmetalko za zajem in dolge kirurške klešče – pean za snemanje opletajoče ribe). Prav tako pa mladoletnim otrokom nikoli ne dovolite, da sami lovijo ribe, ki jih ne poznajo, in da jih s trnka snemajo sami, brez ustreznih pripomočkov.
Strupene dlačice
V južnih pa tudi srednjih delih Jadranskega morja (zlasti okoli otokov Mljet, Korčula, Brač, Rogoznica) so zadnja leta začeli opažati tudi vse več ognjenih morskih črvov. Ta žival se kot plenilec hrani predvsem z mrhovino na plitvem peščenem dnu, najdemo pa ga tudi globlje med livadami morske trave, zlasti pozidonije. Čeprav gre za žival prečudovitih barv, ki je običajno dolga okoli 15 centimetrov, zraste pa lahko tudi dvakrat toliko, se je nikar ne dotikajte, temveč jo le glejte. Njene ščetine ali dlačice, ki so posute po večjem delu telesa, namreč zlahka predrejo človeško kožo. Vsebujejo nevrotoksin, ki povzroči močno draženje kože in pekoč občutek, zatem pa se lahko pojavita tudi slabost in vrtoglavica. Prva pomoč je, da bodice čim prej odstranite, kožo pa izperete s hladno morsko vodo. Na mesto vboda zatem položite obkladke, namočene v alkohol, kožo pa namažite z antihistaminskim mazilom. Če to ne zaleže, je treba poiskati zdravniško pomoč.
Meduzin ožig
V hrvaški Istri so že pred časom zasledili prve primerke nevarne meduze – mesečinke. Čeprav tako pri nas kot na Hrvaškem prevladujejo nenevarne vrste meduz, pa ni izključeno, da se ne bi v večjem številu pojavile tudi pri nas. Teh se morajo paziti predvsem kopalci (še zlasti tisti, ki gredo na srednji in južni Jadran, kjer se lahko pojavijo tudi v rojih). Nerodno je, da spada med manjše vrste klobučnjaških meduz s premerom klobuka od 1,5 do 5 centimetrov. Čeprav je ta škrlatno rdeč, ki se spreminja v rjavo barvo in kaže bioluminiscenco, jo lahko hitro spregledamo. Nerodno je še, ker ima osem lovk, ki so dolge celo do 10 metrov. Na njih ima veliko število posebnih celic z ožigalkami, ki pošteno opečejo, rane pa se težko celijo. Na mestu ožiga praviloma pustijo spomin za vse življenje – brazgotino ali drugače pigmentirano znamenje. Opeklino je treba čim prej previdno sprati z morsko vodo ( brez drgnjenja kože). Nanjo za pet minut lahko nanesete tudi mešanico sode bikarbone in morske vode v razmerju 50 : 50. Pozneje pomaga tudi led, zavit v plastiko, na rani pa ga držite največ 15 minut. Ob anafilaktičnem šoku ali težavah z dihanjem je nujna takojšnja zdravniška pomoč.