INTERVJU ALEŠ VALIČ
Igralec o svoji i ljubezn
in spolnem nadlegovanju na AGRFT
Prvak ljubljanske Drame Aleš Valič, ki je za svoje delo prejel številne nagrade, navduši z vsako vlogo, v resnici pa je vse prej kot zlobni in preračunljivi Ivan iz serije Najini mostovi. Sredi svojega poletnega dopusta nam je 66-letnik razkril svojo romantično plat s pripovedjo o tem, kako je pred 32 leti doživel ljubezen na prvi pogled. Z iskricami v očeh je opisal dogodke, kot bi se zgodili včeraj, 29. maja letos pa je svojo trdno ljubezen do žene Teje okronal s ponovno poroko. Pot do njenega srca pa ni bila lahka, saj ga je večkrat zavrnila. »Vprašanje o nečem tako nestvarnem, večnem in idealnem, kot je ljubezen, je dandanes pogosto in odgovor čedalje bolj skrivnosten. A če se človek kdaj vpraša po ljubezni, vsekakor obstaja vzor. Vzor ene zveze. Dva neločljiva, čista, ljubeča, trdno povezana človeka. Najina oče in mati,« sta ob njuni lepi zgodbi zapisala hčerka Sara in sin Matic. S slednjim Aleš o ljubezni razpravlja tudi v njuni novi skupni predstavi predstavi Virus od ženske. »Ko se zazreš v ženske oči, dobiš virus, ki se ga ne moreš rešiti,« je med drugim povedal izjemni interpret umetniških besedil.
•
Ker je ljubezen vodilo vsega, začnimo kar z njo. Vaša ljubezenska zgodba je kot iz kakšnega romantičnega filma, pred kratkim ste obnovili ljubezensko zaobljubo.
S Tejo imava srečo, da sva se srečala, in predvsem da sva ustvarila res zdrav in odprt odnos, ki temelji na zaupanju. Oba bi si to pot želela še enkrat ponoviti. Jasno je, da je predpogoj, da se zaljubiš. Spomnim se tega časa, da sem bil že uveljavljen igralec in so nekatere kolegice Teji govorile: 'Joj, on te bo samo izkoristil, ti greš z njim itak samo zaradi denarja' ... kar je bilo meni neverjetno smešno, saj ni igralca v Sloveniji, ki bi bil poln denarja. Nikoli ga ni bilo in nikoli ga ne bo. Bile so res smešne situacije. Ampak očitno se je nekaj začelo dogajati med nama, da sva zdržala vse te stvari.
• Razkrijte nam, kako se je pravzaprav začela vajina romantična zgodba.
V kranjskem teatru je bil prekrasen direktor Jaka, ki se je zelo trudil pripeljati kot goste znane igralce. Za predstavo Tartuffe, ki jo je delal Matjaž Zupančič, je pripeljal Danila Benedičiča in Miro Sardoč, jaz pa sem prišel za vlogo Tartuffa. Direktor je vsem v teatru naročil, da morajo strahovito skrbeti za to, da se bomo mi kot zvezde dobro počutili. Teja je tam delala in zaradi dejstva, da bo morala biti še bolj spoštljiva, kot si predstavlja, da si človek v resnici zasluži, da mora klečeplaziti, je imela strahovit odpor do tega, da zdaj pride en iz Ljubljane in bo hotel ne vem kaj. To je bil predzačetek najine zgodbe. Mene pa je, ko sem jo prvič zagledal, kar prestrelilo. Bil sem v življenjskem trenutku, ko sem si predstavljal, da bom nekaj časa sam, ker sem imel prekinjene zveze. Nakar grem mimo pisarne, v kateri je bila Teja, in takoj se je zgodilo! Tak nor magnetizem! Ampak potem sem jo dolgo prepričeval za pijačo. Ni hotela ne kave ne soka ne vina ... Nazadnje je vendarle pristala na kavo. Verjetno sem ji že postajal všeč in potem se je najina zveza začela.
• Koliko časa ste ji torej dvorili?
Oh, prav točno se ne spomnim, ampak vem, da smo imeli za sabo že skoraj cel študij. Dva ali tri mesece zagotovo.
• Je pa bilo vredno vztrajati, kajne?
Absolutno je bilo vredno! Jaz si sploh ne predstavljam, da ne bi. Res. Zato pa pravim, da gre pri naju za zdrav odnos. Nikoli nisem začutil, da bi raje bil s kakšno drugo kot z njo. Nikoli!
• Šlo je torej za ljubezen na prvi pogled, ki še traja ...
Ja, to je nekaj nerazložljivega, česar si racionalno ne moreš razložiti. Jaz mislim, da je vonj izredno pomemben. Prav spomnim se tistega vonja, pa ne mislim po parfumu, ampak vonj človeka.
• Redko kdaj se ljudje dvakrat poročijo z istim partnerjem. Kako se je pri vaju zgodila ponovna poroka?
Teja si jo je želela že lani, ko sva imela 30. obletnico. Seveda se je tudi meni to zdelo fino. Še preden sva se začela konkretno pogovarjati o tem, kako bi bilo to videti, je prišla korona. Letos pa je organizatorka porok Špela, ki je postala najina prijateljica, objavila natečaj za najboljšo ljubezensko zgodbo, ki jo bodo nagradili s poroko. Ko sem to videl, sem pomislil, da bi mogoče zapisal najino zgodbo. Nakar sta jo brez najine vednosti napisala hči in sin, mi jo dala prebrati in kar nisem mogel verjeti. Večkrat smo se o tem pogovarjali in očitno sta to zgodbo popolnoma posrkala. Zlila sta jo na papir in jo prijavila, potem pa je sledilo tridnevno glasovanje. Tudi druge zgodbe so bile zelo lepe, nobena pa ni bila za obletnico, ampak so bile vse za začetek, za prvo poroko. Na koncu smo dobili največ glasov in potem smo imeli poroko v samostanu v Mekinjah v organizaciji Špele, ki je fantastična organizatorka porok, saj res dela s srcem in z dušo.
• Kaj bi rekli, kaj je ljudi prepričalo, da sta zmagala?
Na neki način je zgodba delovala iskreno, po drugi strani pa ljudje potrebujejo fikcijo, to se vidi po gledanosti nadaljevank. Včasih se prav ustrašiš, kako verjamejo fikciji, in je verjetno tudi ta zgodba deloma delovala tako, da je to nekaj tako idealnega in neoprijemljivega. To ljudi prepriča.
• Vsekakor je danes toliko ločitev, da ste vi prej izjema kot pravilo za idealen zakon.
Danes je, kot vidim pri mladih, način življenja tako hiter, nepovezan z naravo, z našim bistvom, da gradi človek tudi odnose bolj površno in pričakuje hiter rezultat. Vsaka kriza pa zelo zamaje odnos, in z njo se je treba soočiti. Naša generacija je zrasla s tem, da problem rešuješ, ko naletiš nanj, in to te dviguje. Bilo bi butasto, če bi rekel, da med nama nikoli ni bilo konfliktov ali kriz, ampak vse te stvari so pri naju gradile zvezo. Danes pa v trenutku, ko je nekaj narobe, končajo odnos, namesto da bi gradili. Ljudje na neki način ne slutijo, da točno takrat, ko greš čez te krize, čez probleme, čez konflikte, pravzaprav zidaš stebre.
• To bi lahko na neki način primerjali s pralnim strojem, ki je včasih deloval vrsto let, celo desetletij.
Moja mama ga je imela 35 let.
• Danes nov pralni stroj zagotovo ne zdrži toliko časa.
Danes je vse narejeno tako, da se vse čim prej pokvari in moraš spet v trgovino, in to je mogoče na neki način človek preslikal v svoje življenje. Seveda to niso zanesljive teorije, ampak se sprašujem ... imam občutek, da ljudje malo zdržijo v odnosu.
• Kot eminenten igralec ste zagotovo imeli veliko ženskih ponudb. Kako ste se soočali z njimi, upirali skušnjavam?
Nisem imel veliko ženskih ponudb, niti slučajno ne. (Smeh.) Vsaj jaz ne vem zanje. Mogoče je to trenutek v tem pogovoru, da preidemo na bolečo temo o spolnem nadlegovanju, o čemer se zdaj veliko govori. Ko razmišljam o teh stvareh, pa tudi ko to premlevamo na akademiji ... Tukaj je treba biti zmeraj pošten in odprt do samega sebe. Seveda se ti nasproti usede študentka, ki je privlačna, ampak to moraš predelati, si reči super in pri tem ostati. Gre samo za to. Človek nikakor ne more samega sebe ograditi na tak način, da bo rekel: 'Nič ne čutim, ker je to študentka, nič ne čutim, ker je to kolegica.' To bi bil totalen absurd. Sam sebi moraš priznavati okolje in potem lahko deluješ tako, kot je treba.
•
Poljubljal sem se, bil v postelji. Mislim pa, da bi v vsakem obdobju življenja zavrnil, da bi se slekel in bil povsem gol.
Seveda se ti nasproti usede študentka, ki je privlačna, ampak to moraš predelati, si reči super in pri tem ostati.
Kako pa zdaj, ko je vse prišlo na dan, gledate na vašega kolega Matjaža Tribušona?
Zagotovo mu ni lahko. Sploh pa si ne morem predstavljati, kako težko je
Mii. Res ne.
• Ste zdaj na AGRFT še bolj pazljivi na indice?
Pripravljamo okolje, ki bo bolj varno in bo to preprečevalo. Po mojem globokem prepričanju se nikjer in nikoli ne da tega popolnoma preprečiti. O tem sem prepričan. Ampak na neki način je treba zgraditi okolje, da bodo ljudje, ki so na kakršen koli način žrtve nadlegovanja ali trpinčenja v psihičnem ali fizičnem smislu, takoj začeli o tem govoriti, da se bo to v kali zatrlo. Ta semester je bil izrazito obremenjen s tem. Je pa dejstvo, da so stvari v samem bistvu izrazito enostavne. Tako študentje kot mi lahko v trenutku začutimo, kdaj kdo prestopi rob. Največji absurd bi bil, če bi se odpovedali nekim erotičnim, ljubezenskim temam zaradi tega, da ne bi bilo takšnih situacij. Nasprotno! Vse to je treba delati, samo ne smeš prestopiti praga. Res pa je, da se to zdaj razčiščuje marsikje po svetu in so te situacije zelo težke.
• Kaj je bilo za vas najtežje v občutljivih prizorih?
Poljubljal sem se, bil v postelji. Mislim pa, da bi v vsakem obdobju svojega življenja zavrnil, da bi se slekel in bil povsem gol. Nikoli si nisem predstavljal, da bi bil sposoben tega.
• V zadnji odmevni vlogi serije Najini mostovi ste med drugim pretepali žensko.
Na snemanjih se to naredi tako, da ne pretepeš zares. (Smeh.) Ta vloga je na žalost izrazito sodobna, vzeta iz slovenske družbe. To so ljudje tudi prepoznali. Drugače pa je za igralca veliko bolj zanimivo delati takšne karakterje kot mile, prijazne ljudi, ki hvalabogu obstajajo in naj jih bo večina. Ampak taki ljudje, ki so problematični, ki imajo neka mračna hotenja, ki gredo čez trupla, so izjemno zanimivi za igranje.
• Res ste briljirali v vlogi Ivana, da so se mnogi primerjali z njim. Se vam je zgodilo, da so ljudje, ko so vas videli v živo, najprej pomislili na to vašo vlogo in jo prenesli v vsakdanjost?
Po navadi so bili zelo šokirani, da sem popolnoma prijazen, čisto normalen in se nasmehnem. Ampak, kot sem že omenil, ljudje potrebujejo fikcijo. In te res zamenjajo, če iz dneva v dan čez zaslon prideš k njim v dnevno sobo. Dejansko zamenjajo fikcijo za realnost in potem je to hec. Moram pa reči, da do zdaj nisem imel nobenih neprijetnih izkušenj s kakšnim človekom, da bi rekel: 'Ti si pa tista baraba!'
• Kaj pa je žena porekla na to vlogo?
Včasih, ko sva gledala, se je samo zgroženo obrnila in rekla: 'Aleš, kako si mogel to narediti?!' (Smeh.)
• Sin Matic gre po vaših stopinjah in mu je uspel preboj v igralske vode. Skupaj smo vaju videli celo v Najinih mostovih.
Matic je spisal zelo posebno zgodbo, do konca gimnazije ni javno nastopil niti z enim stavkom, in potem je kar naenkrat rekel, da gre na Akademijo. Včasih sem ga vprašal, kaj bo počel v življenju, pa ni nikoli omenil, da bi hotel v igralske vode. Oba s Tejo sva bila zelo presenečena nad njegovo nenadno odločitvijo, in potem se je začela njegova kalvarija opravljanja sprejemnih izpitov.
• Kar petkrat je delal sprejemne izpite, v petem poskusu pa mu je vendarle uspelo. Slišala sem, da mu, čeprav ste redni profesor na AGRFT, niste nič pomagali. Torej ni bilo posredi nepotizma ...
Pravzaprav ga je moja pozicija – najprej sem bil dekan – mogoče celo ovirala. Njegova pot je bila mnogokrat posuta s trnjem. In ker je sin znanega igralca, bo njegov nahrbtnik težji, kot bi bilo treba. Dejstvo pa je, da je iz leta v leto ta njegova želja in prepričanje, da to hoče delati v življenju, tako rasla, da ni imel več drugega izhoda. In to si je naložil kar sam.
• Lani sta združila moči in ustvarila predstavo Virus od ženske. Kako gledate nanj kot na igralca?
To je težko izjavljati javno, saj ljudje samo čakajo, kaj bom rekel. Mislim pa, da je Matic zelo talentiran in dela na pravi način. Jaz mu večkrat rečem, in to povem tudi vsem študentom na Akademiji, da je igralsko delo maraton, ne šprint. Gre za tek na dolge proge in šele čez leta vidiš, ali si delal prav.
• Kakšen ljubezenski nasvet pa ste dali njemu, glede na to, da imate vi tako lepo ljubezensko zgodbo?
Da mora verjeti svojemu občutku in intuiciji in potem lahko najde v življenju pravi odnos. Če poslušaš nasvete drugih in hočeš samo racionalno pristopati k tem stvarem, ni dobrega izhoda.
• Je to tudi vaše vodilo?
Absolutno. Vedno sem, tudi pred srečanjem s Tejo, raziskoval v sebi, če so čustva v meni resnična ali si samo predstavljam, da nekaj je. Ne verjamem, da si lahko z nekom dolgo iz kakršnih koli drugih razlogov kot iz nuje, da si z njim.
• Najlepše se je z nekom postarati. Gre za občutljivo temo, a vendar, si predstavljate, da bi naenkrat ostali brez žene?
Zagotovo se človek sooča s temi bojaznimi. Seveda iz leta v leto ta zavest o minljivosti v človeku raste. Ko si mlad, se ta misel redko kdaj pojavi, počasi pa to začne prihajati bolj v zavest, kar je normalno. Jaz sem moral že pred poroko Teji obljubiti, da bo ona prej šla.
• Zakaj pa to?
Zaradi tega, ker je ona rekla, da si ne predstavlja, da bi ostala in živela brez mene, da ne bi zdržala.
• In vi? Bi zdržali?
Očitno bom moral, če bo ta obljuba izpolnjena. Vsekakor bo to izrazito težko tako za enega kot za drugega, ko se bo to zgodilo. Ker bo nenadoma zmanjkal en velik del izpolnjenosti.
Igralsko delo je maraton, ne šprint.