Potapljači v viteških oklepih
Na trgu je vse več zaščitnih sredstev za najbolj nevarne vrste, nad plažami pa njihovo gibanje po novem spremljajo z droni
Človeku nevarna je le peščica morskih psov. Legendarni francoski oceanolog Jacques Cousteau je menil, da je najbolj nevaren veliki beli volk (Carcharodon carcharias). Po trebuhu je značilne bele barve, na hrbtu in na straneh ima kontrastni vzorec temno modre, sive ali rjave barve. Zraste do 6 metrov in tehta do 2000 kilogramov. Je na vrhu prehranjevalne verige in zaščiten po konvenciji CITES. Morski bik (Carcharhinus leucas) je zelo agresivna vrsta, za nekatere strokovnjake celo bolj nevaren od velikega belega. Na hrbtu je sive, po trebuhu bele barve. Ker zahaja v reke, celo prek 1000 km gorvodno, ga imenujejo tudi Zambezi morski pes. Zraste do 2,5 m in tehta do 300 kg. Morski tiger (Galeocerdo cuvier) ima ime po temnih navpičnih lisah in pikah, ki spominjajo na vzorec tigrove kože. Zraste do 4,25 metra dolžine in tehta do 635 kilogramov. Med človeku najbolj nevarnimi je po velikosti takoj za velikim belim.
Morski psi lahko napadejo kopalca, deskarja, potapljača, ki se potaplja prosto ali z akvalungami, podvodnega lovca. Pri tem pa je človek tisti, ki prihaja v njihov biotop, in ne obratno. Te živali pač naseljujejo oceane že več kot 65 milijonov let.
Čeprav je možnost, da bo morski pes koga ugriznil ali celo pokončal, razmeroma majhna – po podatkih floridskega naravoslovnega muzeja, ki vodi svetovno statistiko njihovih napadov, je bilo v obdobju 1958–2016 439 smrtnih primerov –, raziskovalci nenehno iščejo načine in pripomočke za zaščito. Na najbolj obiskanih plažah za varnost kopalcev pred njihovimi napadi skrbijo lokalne pa tudi državne oblasti. V Avstraliji, ZDA, Južni Afriki, Braziliji in na francoskem otoku Reunion, ki so najbolj nevarni kraji na svetu, to počnejo na različne načine, predvsem morskim psom poskušajo preprečiti dostop do plaž, pred njimi tudi opozarjajo z alarmi. Za individualne uporabnike pa so na trgu številne rešitve.
Poginjajo tudi želve in delfini
V prvo skupino sodijo viseče ribiške mreže, s katerimi obdajo plaže.
Velikost mrežnih očes je takšna, da se ujamejo psi, večji od dveh metrov – vanje se zapletejo in poginejo. Vendar poleg njih v mrežah žal končajo tudi delfini, želve, velike ribe. Mreže ne segajo po celotnem vodnem stolpcu, zato niso stoodstotno zanesljive, zaradi rušenja morskega ekosistema pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki, biologi in borci za pravice živali.
V isto skupino zaščitnih sredstev spadajo parangali z velikim številom nanizanih trnkov. Ti so do morskih psov bolj prijazni, ker ne poginejo in se nanje ujame zelo malo drugih živali. Žive morske pse ob tem lahko premestijo tja, kjer kopalcev ni, ali na njih opravijo znanstvene raziskave. Parangali so zelo uspešni za usmerjanje najbolj nevarnih vrst: morskega bika, morskega tigra in velikega belega morskega volka. Njihovi napadi so se z namestitvijo parangalov izredno zmanjšali. Morski psi, ki so jih ujeli in prenesli na drugo lokacijo, se praviloma niso vrnili.
Plastične pregrade okrog plaž segajo od dna do gladine. Morskih psov in drugih živali ne ogrožajo, manjši morski prebivalci pa lahko potujejo skoznje. Njihova slabost je, da jih premaknejo ali raztrgajo veliki valovi in tokovi.
Že star način preprečevanja napadov morskih psov je opazovanje njihove pojavnosti in gibanja z daljnogledi z opazovalnih stolpov. V novejšem času gibanje morskih psov nadzirajo s patruljnimi čolni, z
letali, helikopterji in s stacionarnimi cepelini. Zelo se uveljavlja opazovanje z droni. Te metode pa so zaradi spremenljivih vremenskih razmer in dnevnega časa (zora, mrak) zelo nezanesljive.
Nikar svetle kopalke
Različni avtorji za kopalce navajajo številne nasvete: v času zmanjšane dnevne vidljivosti (ob zori, mraku in oblačnem vremenu) zahajanje v morje ni priporočljivo, enako velja za kalno morje; ne nosite rumenih ali zelo svetlih kopalk; tudi lesketajoč se nakit lahko privlači morske pse; ne plavajte skupaj s tjulnji ali morskimi levi in v bližini ribičev; območjem, kjer iz morja skačejo ribe in se okoli jate zgrinjajo ptiči, se ni dobro približevati; če zagledate morskega psa, mirno, a hitro plavajte na obalo.
Zaščitna tehnologija za potapljače ter deskarje je zelo razvita. Razvili so dve vrsti potapljaških neoprenskih oblek, ki sta zaščiteni s kovino. Pri eni se čez običajno neoprensko obleko obleče še jekleno oziroma žičnato, ki je podobna oklepu srednjeveških vitezov, druga pa ima na površini pritrjene aluminijske ploščice. Slednjo je izumil Avstralec John Sundnes, pod komercialnim imenom ironskinn. Proizvajalci zagotavljajo, da zobje morskega psa zaščite ne predrejo ter da plen izpusti. Dobiti je mogoče tudi obleke v maskirnih zaščitnih barvah. Morski pes vas ne bo videl, če bo obleka videti kot morje, v odtenkih modre, bele in črne barve, je zamisel nekaterih proizvajalcev. Ti delajo tudi nalepke v enakih barvah za potapljaške jeklenke in deske.
Spet drugi stavijo na barve morskih živali, ki jih morski psi ne jedo, to so strupene morske kače
( Laticauda colubrina) in strupene ribe plamenke ( Pterois). Znanstveniki o zanesljivosti potapljaških oblek s takšnimi vzorci pred napadi zelo dvomijo.
Morske pse poskušajo odgnati tudi z akustičnimi napravami, ki posnemajo zvoke orke – ubijalskega kita, ki je njihov edini živalski plenilec. Spet drugi stavijo na kemična sredstva, ki so psom odvratna, denimo razpršilnike z izvlečki tkiva mrtvih morskih psov.
Motijo njihove elektroreceptorje
Glava morskega psa ima številne pore, v katerih so lorenzinijeve ampule – elektroreceptorji. Z njimi zazna že zelo šibko električno polje, ki ga proizvajajo živa bitja, ko se krčijo mišice. Ta organ zaznava tudi temperaturne razlike, z njegovo pomočjo se morski psi orientirajo. Prav motenje delovanja tega organa je temelj številnih zaščitnih naprav. Avstralsko podjetje Ocean Guardian prodaja napravo eSpear (električna puščica), za katero trdi, da je na svetu edina znanstveno dokazana tehnologija za električno odganjanje morskih psov. Električna puščica ustvari električno polje, visoko 1 in široko 2,5 m, deluje pa do globine 100 m. Naprava se pritrdi za potapljaški pas ali kopalke. Električna puščica trajno ne poškoduje morskih psov.
Isto podjetje izdeluje tudi napravo Freedom7 oziroma Shark Shield (ščit pred morskimi psi), ki jo uporabljata celo ameriška in avstralska mornarica. Njene značilnosti so podobne električni puščici, deluje pa do globine 50 m. Napravo namestimo s trakom na gleženj, 2 m dolga, prožna antena pa sledi potapljača podobno kot povodec za desko za deskanje in oddaja električni impulz. Izdelujejo tudi model, ki se pritrdi na čoln. Ne odganja rib, delfinov niti kitov. Številna zaščitna sredstva je mogoče kupiti na amazonu.