V slovenskih gozdovih se trenutno zadržuje vsaj 29 odraslih divjih mačk in osem mladičev
Med 45.000 posnetimi prostoživečimi živalmi so gozdne kamere rise zabeležile le 359-krat.
Projekt LIFE Lynx, s katerim želimo z doseljevanjem romunskih in slovaških risov izboljšati genetsko sliko domačih, hkrati pa zaradi majhnega števila slovenske populacije močno omejiti parjenje v sorodstvu, poteka zelo uspešno. Med lanskim avgustom in letošnjim aprilom so namreč s fotopastmi zabeležili 22 odraslih risov in osem mladičev.
Več kot kadar koli
Omenjenemu številu risov, ki so jih sodelavci projekta LIFE Lynx v sodelovanju z lovci spremljali na 158 lokacijah znotraj 49 lovišč, pa je treba prišteti še nekaj dodatnih. Z gozdnimi kamerami so namreč dobili nekaj več kot 45.000 fotografij prostoživečih živali, izmed katerih je bil ris posnet na 359 slikah na 45 različnih lokacijah. Po pregledu posnetkov so torej prepoznali 22 odraslih risov in potrdili pet mladičev, med katerimi je bilo tudi leglo Teje in Goruja. Večino posnetih risov so že poznali iz prejšnje sezone (18), med njimi tudi oba lansko sezono dokumentirana mladiča. Posneli so se vsi risi, ki nosijo telemetrično ovratnico, razen Maksa, pridobili pa so tudi fotografije odraslega risa, posnetega na fotopast v lasti lokalnega lovca z območja Dinaridov. Skupno je bilo torej na območju slovenskih Dinaridov v risjem letu 2020–2021 navzočih vsaj 24 odraslih risov.
Ker v Alpah koordiniranega spremljanja risov s fotopastmi še niso začeli izvajati, lahko k omenjenemu številu prištejemo še peterico gorenjskih, ki so jih na prostost izpustili letos. Glede na podatke z njihovih telemetričnih ovratnic je namreč razvidno, da se na novo ustanovljena povezovalna populacija doseljenih risov drži blizu območja izpustov. Če k temu prištejemo še rise, ki jih kamere niso posnele oziroma se jim spretno izmikajo, pa bi lahko dejali, da v naših gozdovih živi ali pa se v njih zadržuje vsaj občasno že prek 30 odraslih risov. K temu bo treba kasneje prišteti še nekaj mladičev. Od trenutne osmerice morda prvega leta ne bodo preživeli vsi (njihova smrtnost je do odrasle dobe, ki se začne po poldrugem letu, namreč precej velika), je pa njihovo veliko število dober obet za njihovo prihodnost oziroma obstoj.
Več podrobnosti o monitoringu risa s fotopastmi v Dinaridih in JV Alpah in povzetek rezultatov, pridobljenih z drugimi metodami za spremljanje doseljevanja risov, pa bo na voljo v dopolnjenem letnem poročilu, ki ga bodo pripravili konec leta. Takrat bo tudi znano, ali so se novodoseljeni gorenjski risi po izpustitvi v naravo morda celo (pozno) parili in bi lahko kmalu videli tudi kakšnega njihovega mladiča.
Spremljanje risje populacije v Sloveniji, ki sicer v okviru omenjenega projekta sistematično poteka že od leta 2018, je tudi v sezoni 2020/2021 prineslo več zanimivih ugotovitev. Mimo gozdnih kamer največkrat prihajajo samci, pri čemer je teritorialni samec iz Kočevskega roga drugi najpogosteje fotografirani ris v slovenskih Dinaridih. Poznajo ga že od leta 2017, njegova posebnost pa je, da ima samo eno oko. Sicer pa kameram najraje pozira slovenski ris Mihec. Na spletnih straneh LIFE Lynx pa so med najbolj zanimivimi fotografijami ali videi posnetki risinj z mladiči, pa umik risa pred medvedi, ki so mu ukradli uplenjeno srno, pa srečanje risa in jazbeca na nekaj metrov razdalje ...
Povezali bodo populaciji
Kdaj bodo začeli izvajati sistematično spremljanje risov s fotopastmi na Gorenjskem oziroma v slovenskih Alpah, še ni jasno, kar pa niti ni tako nujno, saj jih po izpustu lahko še vsaj poldrugo leto spremljajo s pomočjo telemetričnih ovratnic. Sicer pa se projekt LIFE Lynx izteče šele leta 2024, ko bo nadzor nad risjo populacijo nadaljevala država (najverjetneje ga bo nadaljeval Zavod za gozdove Slovenije). Ena glavnih nalog bo poleg ohranitve risa pri nas tudi vzpostavitev povezovalne populacije v Alpah. Dinarsko populacijo risov naj bi prek slovenskih Alp povezali z osrednjo alpsko populacijo v Švici in Franciji, kar bi omogočilo mešanje genov in ohranitev zdravja risje populacije.
Čeprav dinarska populacija sega vse do BiH (tam risje populacije še ne spremljajo), šteje pa dobrih sto živali, je za Slovenijo pomembna predvsem populacija na Hrvaškem. Hrvaški partnerji projekta LIFE Lynx so na podlagi 9000 pregledanih posnetkov iz fotopasti na območju Like prepoznali okoli 50 odraslih risov in zaznali osem mladičev.