Televizija le ni odnesla vaške igre
Zgodovina avtohtonega razvedrila v naravi se je prenašala zgolj z ustnim izročilom in zapisa o njem niti google ni našel
Čeprav se na ruralnih območjih trudijo čim bolj približati kakovosti življenja v mestnih središčih, ima tamkajšnje še vedno številne prednosti, ki jih želijo ohraniti. Zvesti ostajajo tudi starim šegam in običajem. »S tem namenom smo bili predlani uspešni na javnem razpisu LAS Prlekija s projektom Škatlica, povej!, s katerim smo želeli poskrbeti za ohranitev naše bogate nesnovne kulturne dediščine – z oživitvijo ljudske igre pančerltrajbanje, ki izvira iz teh krajev,« pravi
Helena Kraupner, višja svetovalka za kmetijstvo, turizem in projekte v občinski upravi Apače.
In šele po dobrem letu dni, ko je naša življenja zaznamovala epidemija novega koronavirusa, so v Apačah tudi javno predstavili svojo pridobitev. »Na ta dogodek čakamo že več kot leto dni. Žal ni povsem tak, kot smo ga načrtovali, a kljub temu smo veseli in zadovoljni,« je dejala Severin Sobočan, napovedovalka na dogodku, sicer pa direktorica občinske uprave Apače, ki je tudi predstavila pančerltrajbanje – pančerl trajbat. Gre za preprosto avtohtono igro v naravi, ki izvira iz vasi Črnci v Apaški dolini. Igrali so jo otroci na vaški gmajni ali na bližnjem dreš placu ( prostor za mlatilnico žit). Za pančerltrajbanje so izkoristili vsak trenutek svojega prostega časa, če so le lahko pobegnili obveznostim, ki so jim jih naložili starši.
Zgodovina pančerltrajbanja se je prenašala le z ustnim izročilom in zapisa o njem niti google ni našel, ko so v Apačah iskali in zbirali informacije. Pa vendar je igra obstajala, a bi skoraj utonila v pozabo. Le starejši vaščani Črncev se je še živo spominjajo. »Igrala se je že na začetku 20. stoletja pa vse do začetka 70. let prejšnjega stoletja. Svoj pomen je začela izgubljati na začetku šestdesetih let, ko so v Črncih nabavili sindikalni televizor Kmetijskega gospodarstva Črnci. Drugi razlog je bila ureditev igrišča za mali nogomet za grajskim obzidjem Meinlovega gradu. Takšno nogometno igrišče v Apačah in okolici Gornje Radgone je imela le vas Črnci, ki je v tistem času tekmovala s svojimi člani v lenarški ligi malega nogometa. Tako je zanimanje otrok za pančerltrajbanje počasi postalo vedno manjše,« pravi Kraupnerjeva.
Nekdanji igralci so se odločili, da igro obudijo. Leta 1996 so se na vaški gmajni v Črncih v velikem številu zbrali domačini, ki so se nato vse do leta 2016 enkrat na leto pomerili v pančerltrajbanju. Nato je igra spet zamrla. Da ne bi utonila v pozabo, so zanjo napisali navodila in posneli video. Pri tem je pomagal Rudi Zemljič iz Črncev, ki je tudi tokrat podrobno predstavil pančerltrajbanje.
Poleg Zemljiču so v Apaški dolini hvaležni tudi Športno-turističnemu društvu Mahovci za sodelovanje v projektu in izdelavo vseh palic, ki so nepogrešljiva oprema pančerltrajbanja, še posebno štirim nadobudnim fantom, ki so pod budnim očesom Rudija Zemljiča odigrali pančerltrajbanje tako, kot so ga včasih.
»Ekipa, ki jo sestavljajo Denis in Aleks Zemljič ter Marcelino Brus in Gal Kaučič, je dobro pripravljena in vedno pripravljena kar koli povedati o pančerltrajbanju ali pa tudi odigrati kakšno tekmo. Vesel sem, da so se fantje raje odločili za igranje v naravi in s tem ohranjanje kulturne dediščine, kot da so ves čas za računalnikom ali ob pametnem telefonu,« nam je povedal Zemljič, ki je še posebno vesel, da se bo zanimiva vaška igra v naravi zdaj lažje ohranila.