Nedeljske Novice

Z Borutom Pahorjem sta skupaj žurala

Po epidemiji spet nastopa tudi glasbenik in mirovnik Gianni Rijavec, ki je pred nedavnim obudil projekt Zlato sonce

- GIANNI RIJAVEC

• Pogovarjav­a se po razglasiti rezultatov referendum­a o vodi. Ste zadovoljni z rezultatom?

Absolutno. Sem za to, da zaščitimo vodo in da je ena od vsem dostopnih dobrin. Tukaj moramo biti zelo previdni. Voda naj ostane čista in priobalno območje zaščiteno, da se tam ne zganjajo neumnosti.

• Slovenci smo pokazali, da znamo biti enotni, kar tudi vi poudarjate pri svojem mirovniške­m poslanstvu. Kakšen je vaš pogled na ta kolektivni duh, ki se očitno zbuja?

Najhuje je, ko se med ljudi prikrade apatičnost. Ta referendum je znova pokazal, da znamo stopiti skupaj, tako kot smo pred tridesetim­i leti, da bi dobili svojo samostojno državo.

Vsaj v teh ključnih, temeljnih momentih moramo biti enotni. In prav je, da gremo, ko je referendum, ko so volitve, na volišča. To je naša pravica in dolžnost. Stopimo skupaj, ko gre za našo Slovenijo. To naredijo vsi veliki narodi. Tudi mi moramo pokazati, da smo kljub teritorial­ni majhnosti zelo veliki. Imamo veliko in bogato kulturo.

• Vi ste pokazali, da tudi glasbeniki znate stopiti skupaj, denimo z nedavnim projektom, ko ste organizira­li, da so številna znana glasbena imena, združena v Slovenski Band Aid, po treh desetletji­h znova zapela pesem Svobodno sonce.

Projekt se je rodil čisto slučajno in tudi Slovenske novice so povezane z njim. Vaš novinar Dejan Vodovnik je klical ob tridesetle­tnici Svobodnega sonca, kako je bilo takrat. Povedal sem mu, saj sem bil tudi jaz član prvega Band Aida. Ob tem sem pomislil, zakaj tega ne bi ponovili za trideseto obletnico. Zakaj ne bi povabili k sodelovanj­u tudi novejših glasbeniko­v? Takoj sem klical avtorja glasbe Aleša Klinarja, ideja se mu je zdela dobra in povabil me je na kavo. Rekla sva si, da brez podpore nacionalne­ga medija ne gre – tudi pred 30 leti je spot pripravila nacionalna televizija. Poklicala sva Vanjo Vardjana in rodilo se je novo Svobodno sonce.

• Je bilo kaj drugače prepevati Svobodno sonce v letu 2021 kot v letu 1991?

Moram povedati, da se mi je zdelo – pa se spet vračava k prvemu vprašanju

–, da so imeli glasbeniki takrat večji zagon. Pa ne da zdaj niso bili za, ampak takrat ob osamosvoji­tvi je bilo vseeno čutiti neko večjo zagnanost. Zdelo se mi je, da ni bilo nekega pravega naboja. Pa vendarle smo nazadnje stopili skupaj in posneli novo pesem.

• Koliko se vas je zbralo?

Uh, na pamet ne vem. Sodelovalo je ogromno znanih imen. Bilo bi jih še več, a žal je nemogoče stlačiti skupaj 300 ljudi. Tako da se v svojem in v imenu Aleša Klinarja opravičuje­m, da vseh nismo mogli vključiti – enostavno se ni dalo. Upam, da to razumejo. Niso bili izključeni, ker ne bi kdo koga maral ali ker bi bil kdo mogoče slabši.

• Boste prepevali tudi v živo?

Ideja je bila, da bi peli ob

tridesetle­tnici Slovenije, vendar je organizaci­jsko to prekratek čas. Pa tudi epidemiolo­ške razmere ne dovoljujej­o takega projekta. Je pa v planu, da bi napravili en megalomans­ki koncert v Ljubljani, potem pa še po preostalih večjih mestih – v Mariboru, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici, Kopru, Murski Soboti.

• Na kaj pa se je nanašal vaš komentar projekta, da je tudi med glasbenike zarezala politika?

Žal jaz nisem bil toliko zravenrave­n pri tej zadevi, ampak imam občutek, da glasbglasb­eniki ne bi smeli gledati, kdo je na katerika strani. Vsak ima pravico biti, kar želi,že živimo v demokratič­ni državi in je tutudi prav, da smo si različni. Ampak različnost nas tudi povezuje in bogati.boga Tu gre vendarle samo za pesem. In gre za pesem, ki govori o naši tridtrides­etletni zgodbi. Ki govori o SlovenijSl­oveniji. In Slovenija je naša.

• V kakšnemka spominu pa imatete osamosvoji­tevo Slovenije pred tridesetim­i leti? Kje ste bili, kaj ste počeli?

TakratTakr­a sem bil s kvartetom Big Ben na mednarodne­m festivalu na Menorki. Leteli smo z Brnika, prileteli pa v Zagreb. Brnik je bil že zaprt. Spomnim se, da smo klicali domov, kaj se dogaja, in potem nekemu španskemu novinarju govorili, za kaj gre. Naj sporoči svetu in pompomaga Sloveniji. Kolikor smo pač momogli, smo prispevali.

• Kaj pa se dogaja z Big Benom?nom? Leta 2019 stes najavili, da se skupina vrača,v potem je vse skupaj,skupaj tako se zdi, zamrlo.

Za silvestros­ilvestrovo smo igrali v Novi Gorici. To je bil enkraten projekt. Big Ben je bil in naj ostane takšen, kot je bil. Leta 1995 smo nehali, jaz sem takrat stopil na samostojno pot. Mislim, da nima smisla, da oživljamo neko preteklo zgodbo. Spomini so lepi.

• Big Ben je bil precej priljublje­n. Vas oboževalci še danes kdaj prosijo, da zapojete kaj iz tistih časov?

Seveda. To so evergreeni, hiti, ki so ostali. Zanimivo, da vsa ta mularija po šolah pozna Špelo, Matejo in tako naprej. Očitno se to prenaša. In tiste pesmi, če kdo želi, tudi zapojem še zdaj, ko imam koncerte z godalnim kvartetom in klavirjem. Te pesmi sem napisal jaz in jih rad tudi izvajam.

• So bile Špele, Mateje resnična dekleta?

To je bilo vedno opazovanje. Mateja je nastala, ko sem bil študent, in je resnično obstajala. Opazoval sem, kako se je zaljubila v nekega temnopolte­ga študenta. Takrat so bili zelo popupopula­rni. In odšla je v Afriko.

• Kaki izbranki pa niste nikoli česa napisali?

Ne, ne, vedno je bilo tako, kot zgodba. Nič osebnega. Ko sem opazovalov­al puncopunco, ki so ji bili všeč letala in piloti, je nnastala Adijo, Špela. Ki je odletela.dletela. (smsmeh)

• Ste kakšnoka pesem posvetili osvetili svoji ženiž Patriciji? ?

Ne še. Patricija je delel mojega življenja iin zakaj ne bii nekoč nasnastala tudi pesem.pese Je pa nastopilas­topila v videosvi potupotu za pesem Ljubezen. bezen.

• SpoznalaSp staa se ne tako ta dolgod nazaj.aj. Ste se predp tem kdaj bali, da boste ostali sami?

To je bilo pred približpri­bližno desetimi leti. Italijansk­iki pregovor pravi: Meglio tardi che mai.i. Bolje poznpozno kot nikoli. (smeh)

• Prej svaa omenila Big Ben. Vemo, da je bil nenekaj časa njegov menedžer Borut Pahor, predsednik države, ki je bil tudi vaš sosošolec v gimnaziji.ji. Ali ga v ssvojem poslanstvu­vu mirovnika kdaj pocukate za rokav, hej, Borut, tole pa tako ne gre. Ga kdaj pokritizir­ate v njegovi vlogi?

Z Borutom nisva bila le sošolca, ampak tudi dobra prijatelja. Družili smo se po pouku, hodili smo skupaj žurat v diskoteko. Takrat je bila moderna Modri hram v Šempetru pri Gorici, od koder je Borut tudi doma. Zelo fajn človek je in ostala sva prijatelja. Kot predsednik je za nekatereka­tere tak, za druge drugačen.gačen. Jaz ga poznam kot prijatelja­lja in ga tudi lahko pocukam za rokav,kav, kot ste rekli. Ampak kot sošolec in prijatelj, to nima nobene povezave s politiko. Počasi zaključuje predsedova­nje. Še leto dni in bodo predsedniš­ke volitve in ne bo več predsednik, ker pač ne more biti. Mislim, da ga moramo vzeti takšnega, kot je.e. Ker je malce poseben. Ali pa je uvedeldel malce poseben način predsedova­nja. ja.

• Kaj pa se dogaja z vašimi ašimi

poslanicam­i miru? Jee res, da vas 1. januarja ni bilo na Kredarici?

Letos me ni bilo tam zaradi epidemije. Pred njo pa je bila poslanica. Upam, da ji bomo lahko prisluhnil­i naslednje leto. Te poslanice so v smislu dobrega za vse nas. Namenjene so dobrobiti Slovenije in slovenstva. Imam občutek, da smo premalo zavedni. Če samo pogledam svetovno nogometno nog prvenstvo – ker ni bilo Slovenije, Slov sem letos navijalija­l za Italijo. Ko sem gledalal finalno tekmo, ko je za-zaigrala igr italijansk­anska himna, sem opazo-opazoval, va kako zanosno so titi fantje peli tisto himno. h Ne moreš verjeti. To Sloveniji manjka. m V ekipi imajo dva Brazilcara­zilca in tudi t onadva sta dala vse od sebe.ebe. In to želimo doseči s poslanicam­i.. Da se s Slovenci povežemo v celoto. .

• In dobrobit slovenskee glas-glasbe? Pogosto ste kritični,ični, da z njo ravnamo mačehovsko.ovsko. Se je v zadnjih letih kajj spre-spremenilo?

Nič. Za to krivim radijske ske postaje.postaje Še posebno nacionalni radio,dio, ki bi moral poskrbeti za raznolikon­oliko slovensko glasbo. Vsaka glasba,lasba, ki je kakovostno narejena, je dobra, naj gre za narodno-zabavno, jazz,z, pop. Stvar okusa je, kaj je komu všeč.č. Pri nacio-nacionalne­m radiu pogrešam predvajanj­epredvajan­je različnih stilov. Dajmo glasbeniko­m možnost, daa ses predstavij­ovijo s kako-kakovostno skladbo,kladbo ne gledede na stil. Ogromnono je ddobrih glasbeniko­v,sbenikov, kki jih ljudjee nimajnimaj­o možnostii slišati.

• Vas je epidemijaa prizadelpr­izadela?

Imam s. p., ampakk pri meni nni tako kotk pri tistih, ki imajomajo frizefrize­rski salon salo ali obrt. Kdor imama frizerskfr­izerski salon, sa ga je zaprl, ko ga je lahko spet odprl, je bila čez pol ure strankstra­nka notri. Mi pa ne moremo organizira­ti koncerta čez pol ure. To je proces dveh, treh mesecev, lahko enega leta, če je večji. Naša dejavnost ni enaka gospodarsk­i dejavnosti nekoga drugega. Ne da bi podcenjeva­l.

• Kako vam je uspelo prebroditi zaprtje?

Dobili smo državno pomoč. Zdaj, julija, je bila zadnja za junij, zdaj se je začelo počasi odpirati. Tako kot verjetno vsi glasbeniki bom rekel, da ni enostavno. Spet napoveduje­jo zapiranje. In najprej se bodo spet zaprli koncerti, zabave. Me pa čudi, ko gledam šport, nogomet, povsod se drenja polno ljudi. Pri meni na koncertu so pa stoli razredčeni na meter in pol. Tega ne razumem.

• Ste imeli že veliko koncertov, zdaj ko so ukrepi bolj mili?

Imel sem koncert v Ormožu, v Celju, 24. julija bom v Radencih,

15. avgusta v Vipavskem Križu, 20. avgusta v kamp parku Lijak v elitnem lokalu Termika za zaključeno­učeno družbo. Bojim pa se, kaj boo septembra, ko bomo šli znovaa v notranje prostore.

• Ustvarjaln­ojalno pa ste bili tudi med zaprtjem zelo aktivni.

Sem.m. (smeh) In tutudi Slovenske novicee so bile zzraven, ko sem imel koncertcer­t od domad in ustvarjal nove skladbeadb­e s svojosv ekipo. Z Matjažem Švagljemva­gljem in Leonom Oblakom

redno ustvarjamo,u zadnja stvaritev je Oljkar.Oljkar Lep komad, ki paše v zdajšnji čas. Oljke so odcvetele, zdaj zorijo in oktobraokt jih bodo obirali.

• Kako to, da ste izbrali za motiv oljkarja?

Oljkarstvo je v razmahu. To je postala močna gospodarsk­a panoga in slovenski oljkarji so tudi po svetu zelo poznani. Nekateri vinogradni­ki so vrgli ven trte in nasadili oljke. Pa oljčna vejica je tudi povezana z mirom. Golob, ki je Noetu prinesel oljčno vejico, je pokazal, da se povodenj končuje, da so se vode začele umikati in da je kopno blizu. Nastala je dobra skladba. Prava mediterans­ka.

• Tudi nova oprava je povezana z oljkarjem.

To je pa čisto nova zgodba, povezana z mojim preteklim delovanjem. Z ansamblom Big Ben smo imeli posebne koncertne obleke, narejene po meri. Za Oljkarja sem to tradicijo obnovil. Poleg sem naročil zlate čevlje, salonarje in športne copate.

• Ki se bodo ujemali z zlatim klavirjem …

Doma imam res zlat klavir, nastopam pa običajno z belim.

• Greste kaj na počitnice?

V Italiji, kjer je Gorici najbližje morje, imava s Patricijo čolniček. In vedno rečem, da grem na naše morje. Trst, Gorica, to sta naši mesti. In vedno gledam, kaj smo izgubili. S čolna gledam to našo lepo obalo in si govorim: to je naše! (smeh)

Pri nacionalne­m radiu pogrešam predvajanj­e različnih stilov. Ogromno je dobrih glasbeniko­v, ki jih ljudje nimajo možnosti slišati.

 ??  ??
 ?? FOTO: ADRIANA PISK ?? Trenutno se veseli uspehov svoje najnovejše pesmi Oljkar.
FOTO: ADRIANA PISK Trenutno se veseli uspehov svoje najnovejše pesmi Oljkar.
 ??  ??
 ?? FOTO: ADRIANA PISK FOTO: ADRIANA PISK ?? Vadi na zlatem klavirju, nastopa z belim.
Za Patricijo pravi, da je njegova prva ljubezen.
FOTO: ADRIANA PISK FOTO: ADRIANA PISK Vadi na zlatem klavirju, nastopa z belim. Za Patricijo pravi, da je njegova prva ljubezen.
 ?? FOTO: ARHIV FUNDACIJE BELI GOLOB ?? Papežu Frančišku je pred časom podaril Dečka miru.
FOTO: ARHIV FUNDACIJE BELI GOLOB Papežu Frančišku je pred časom podaril Dečka miru.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia