Od govorečega mačka do lebdečega gramofona
V Sloveniji delujejo izjemna visokotehnološka podjetja, ki osvajajo svetovne trge
Slovenija je majhna država, a to še ne pomeni, da nima zanimivih visokotehnoloških podjetij. Najbolj očiten primer sodobnega časa je družba Outfit7, ki je z govorečim mačkom Tomom in prijatelji podirala vse rekorde. Kakor so nas spomnili že pred leti, ko smo v Novicah zapisali, da gre za slovensko podjetje, je bil Outfit7 pravzaprav mednarodna korporacija, registrirana v Veliki Britaniji in s sedežem na Cipru, vsekakor pa je res, da so bili njegovi ustanovitelji Slovenci. Outfit7 je bil pozneje prodan azijskim vlagateljem za skoraj milijardo evrov, kar je bila resnično bajna vsota, še zdaj pa ima enega od sedežev v Ljubljani.
Specialisti za hlajenje
Pa poglejmo še malo naokoli. Kot ljubitelju računalništva mi je v oči vsekakor padlo podjetje EKWB (Edvard König Water Blocks) iz Komende, kjer so se specializirali za izdelavo komponent za vodno oziroma tekočinsko hlajenje računalnikov, natančneje njegovih sestavnih delov, kot so procesorji, grafične kartice in pomnilniki. Začetki blagovne znamke, ki nosi ime ustanovitelja Edvarda Königa, segajo v leto 1999, ko je König, nezadovoljen s klasičnim zračnim hlajenjem, začel razvijati lastno vodno hlajenje za svoj računalnik. Podjetje je bilo uradno ustanovljeno leta 2003 in velja za enega od pionirjev na področju hlajenja s tekočino za osebne računalnike. Hitro je postalo sinonim za inovativno oblikovanje izdelkov, kakovostno inženirstvo in vrhunsko estetiko ter si hitro pridobilo ugled med računalniškimi navdušenci.
EKWB ima danes sedež v poslovni coni Komenda, kjer ustvarja več kot 120 zaposlenih, nekateri tudi na lokaciji v Kranju in hčerinskem podjetju v ZDA. Razvoj, oblikovanje, trženje in del proizvodnje ohranjajo v Sloveniji, del slednje pa je v tujini, svoje izdelke pa prodajajo po vsem svetu.
Več kot milijon igralcev
Potem je tukaj slovenski neodvisni razvijalski studio Triternion, ki je pred dvema letoma na gamerski spletni platformi Steam splovil večigralsko srednjeveško mečevalsko igro Mordhau, ki je takoj postala uspešnica: dober mesec po izidu jo je kupilo že milijon igralcev, igra pa je bila med najbolje prodajanimi v letu 2019. Zgodba o Mordhauu se je začela, ko je bil Marko Grgurovič, ustanovitelj Triterniona, še doktorski študent računalništva in informatike ter asistent na Univerzi
na Primorskem. Kot strastni gamer se je odločil izkoristiti pomanjkanje večigralskih srednjeveških prvoosebnih mečevalskih iger (hack'n'slash oziroma zareži in razsekaj; pri legendarni slovenski igričarski reviji Joker so zvrst poimenovali sekljačina) na trgu. Začel je programirati v prostem času, pozneje pa je v projekt pritegnil mednarodno ekipo programerjev, grafičnih oblikovalcev in animatorjev. Leta 2017 je ustanovil podjetje Triternion, šel na platformo za množično financiranje kickstarter in pošteno presegel zastavljeni cilj 80.000 dolarjev (danes bi bilo to okoli 67.700 evrov). Že samo predstavitveni videi in zamisel igre so prepričali 4375 ljudi, da so z več kot četrt milijona evrov podprli razvoj Mordhaua. Igra je v dveh letih po izidu pridobila trdno bazo igralcev, razvijalci pa jo nenehno nadgrajujejo in objavljajo popravke.
Zmagovalci slovenskega izvoza
Trboveljski Dewesoft že od leta 2000 razvija in izdeluje instrumente za zajem podatkov, testiranje in merjenje, ki se uporabljajo v najnaprednejših laboratorijih po vsem svetu. Zdaj imajo več kot 260 zaposlenih, 16 podružnic po svetu, sedež podjetja pa ostaja v Sloveniji. Njihove izdelke uporabljajo v avtomobilski, letalski, transportni in drugih industrijah, civilnem inženiringu in energetiki, s čimer je prisotno na trgih v več kot 40 državah sveta. Vsi instrumenti so plod lastnega znanja in razvoja, imajo svojo programsko opremo, hkrati pa podjetje izdelke tudi strojno obdeluje samo. Inovacije, ki predstavljajo več kot tretjino proizvodnega programa, razvija lastna skupina razvojnikov. Družba, ki sta jo ustanovila Jure Knez in Andrej Orožen, je odlično delala tudi med koronsko krizo in na lanski 7. konferenci slovenskih izvoznikov že šestič zapored prejela nagrado zmagovalec slovenskega izvoza. Jure Knez, ki je bil lani izbran za Delovo osebnost leta, potem ko je Dewesoft leta 2017 prejel priznanje Delova podjetniška zvezda, s pospeševalnikom za zagonska podjetja Katapult pomaga tudi mladim podjetnikom na poti k uspehu.
Navidezna resničnost in testna orodja
Slovenija premore tudi podjetje, ki se ukvarja z navidezno in obogateno resničnostjo. Celjski Viar je razvil spletno platformo Viar 360, ki uporabnikom omogoča, da s pomočjo 360-stopinjskih fotografij in videoposnetkov v krajšem času in z manj truda ter brez znanja programiranja ustvarijo predstavitve oziroma zgodbe v navidezni resničnosti. S platformo so prišli na nekatere ugledne ameriške univerze, agencije in korporacije, kot so Disney, Microsoft, Samsung in Bosch.
Trzinski iSystem Labs pa se že skoraj tri desetletja ukvarja z razvojem in s proizvodnjo razvojnih ter testnih orodij za mikroprocesorje in mikrokrmilnike. Njihovi kupci so razvojni in testni oddelki globalnih podjetij iz avtomobilske, letalske in medicinske industrije. Tako so za svetovno znana proizvajalca srčnih spodbujevalnikov Biotronik in Boston Scientific razvili razvojno orodje, ki jim omogoča izvajati dolgotrajne analize in teste obnašanja srčnega spodbujevalnika.
Lebdeči gramofon
Kdor se giblje v avdiofilskih vodah, je verjetno že slišal za lebdeči gramofon iz Nove Gorice. Razvili so ga v podjetju MAG-LEV Audio, ki je že pred leti izvedlo uspešno kampanjo na platformah za množično financiranje kickstarter in indiegogo, kjer jih je podprlo skupno okoli 900 ljudi, s pomočjo katerih so zbrali več kot 700 evrskih tisočakov zagonskih sredstev, vmes nabrali še nekaj denarja iz bolj običajnih virov (brez državne pomoči) in se lotili serijske proizvodnje prvega lebdečega gramofona na svetu.
Gramofon, ki deluje po zakonitostih magnetne levitacije, je zažigal tudi v tujih hifi revijah. Nemški Audio mu je prisodil visoko oceno sehr gut, ker je prepričal z zvokom, fascinantnim videzom, izdelavo ter razmerjem med ceno in kakovostjo. Nemcem je bil tako všeč, da so ga dali kar na naslovnico revije.
Brez Pipistrela ne gre
Za konec bi skoraj morali omeniti Iva Boscarola, enega najprodornejših podjetnikov samostojne Slovenije. Že v socialistični Jugoslaviji je bil prvi zasebni proizvajalec in izvoznik letal. Kot (so)konstruktor in proizvajalec v okviru svojega podjetja Pipistrel je zasnoval več ultralahkih letal z motornim pogonom, motornih zmajev in jadralnih letal pa tudi prvo dvo- in štirisedežno letalo na električni pogon na svetu. Pipistrel je zdaj eden vodilnih proizvajalcev ultralahkih letal na svetu, zanje je prejel vrsto domačih in tujih priznanj. Na leto izdela okoli 200 letal, ki jih proda na vse celine, med Pipistrelovimi kupci pa je že več let tudi ameriška vojska, ki za specialne enote nabavlja letala za nadzor iz zraka.