Zapiski?!
• Po dolgotrajnem pravdanju na okrajnem sodišču je stranka (tožnik) zaradi starosti (70 +) postala nekoliko pozabljiva in zato verbalno manj spretna. V želji po aktivnejšem sodelovanju v postopku si je zaradi obsežnosti zadeve že prej na list papirja napisala kot rdečo nit pet stavkov, da ne bi kaj važnega za izid pravde pozabila in iz katerih bi ob zaslišanju tvorila celotno pripoved. Ob zaslišanju ji je sodnica rekla: »Povejte vse, kar veste o zadevi,« nato pa, da ne sme gledati v pripravljeni list. Strankina odvetnica ob tem ni reagirala. Prosim vas za odgovor, kateri člen v ZPP-NP B 20 ali ZUP prepoveduje zaslišancu med zaslišanjem pogledati v kakršen koli dokument in kako bi vi kot odvetnica stranke reagirali v podobnem primeru.
Hvala za odgovor
Spoštovani, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) nima določbe, ki bi prepovedovala stranki ali priči uporabo svojih zapiskov ali opornih točk. Določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pa za pravdni postopek niti niso uporabljive.
Priče in tudi stranke morajo na sodišču načeloma izpovedati ustno (238. in 263. člen ZPP). Tudi sicer je v pravdnem postopku poudarjeno načelo ustnosti (4. in 16. člen ZPP). V praksi pa sodniki/-ce neradi vidijo, da stranke oziroma priče berejo iz svojih zapiskov, ker tako ne dajo proste izpovedbe. Zaslišanje strank in prič je namreč namenjeno dokazovanju trditev, ki sta jih pravdni stranki podali v pisnih vlogah in kot trditve na samem naroku. Zaslišanje stranke in priče je torej zgolj dokazno sredstvo. Sodnik/-ca tako z dokaznimi sredstvi (npr. listinami, zaslišanjem strank, zaslišanjem prič, v določenih primerih tudi ogledom) v dokaznem postopku ugotavlja, katere sporne trditve so dokazane in katere ne. Pri tem pa mora oceniti tudi verodostojnost izpovedi priče ali stranke, kar pa presodi tudi glede na sam način izpovedbe (prepričljivost nastopa ipd.), lahko postavlja tudi dodatna vprašanja, da se izpovedba priče preizkusi, izrecno je treba pričo tudi vprašati, od kod ve to, o čemer izpoveduje (239. člen ZPP).
Če zaslišana oseba ne govori po spominu, ampak bere z obširnih zapiskov, lahko to v očeh sodišča zmanjša njeno verodostojnost, saj lahko izpade »naučena«. Po drugi strani pa nekaj opornih točk, ki služijo zgolj kot opomnik, ne bi smelo postaviti pod vprašaj verodostojnosti priče ali stranke. V sodni praksi je vprašanje uporabe opornih točk pri zaslišanju redko obravnavano. V eni izmed zadev je sodišče uporabo zapiskov štelo kot eno izmed okoliščin, ki je negativno vplivala na verodostojnost priče (I Cp 1776/2018), v drugi zadevi pa je sodišče pojasnilo, da je povsem razumljivo, da si je priča na zaslišanju o dogodkih iz oddaljene preteklosti, ki se niso nanašali nanjo, pomagala z zapiski (II Cp 2280/2017). Tudi Vrhovno sodišče pri uporabi zapiskov ni zaznalo procesne kršitve, saj je kot odločilno izpostavilo pravico stranke, da priči zastavlja vprašanja (II Ips 157/2016).
Odvetniki/-ce se na sami obravnavi odločimo, ali je v korist stranke treba sodišče opozoriti, da gre zgolj za oporne točke, ki bodo osebi, glede na kompleksnost ali časovno oddaljenost zadeve, zgolj v pomoč pri prosti izpovedbi. V takem primeru je smiselno sodišču in nasprotni stranki pokazati zapiske, da se lahko prepriča, da gre zgolj za opomnik. Če stranka v prosti izpovedbi pozabi omeniti določena dejstva, odvetnik/-ica na to lahko reagira tudi tako, da ji glede tega, kar je stranka pozabila povedati, zastavi vprašanje.