VJU INTER NUŠA DA DEREN
Eva dela za svetovne velikane
Levo in desno od mene so se trgovinice zapirale kot po tekočem traku.
Takrat me je psihično popolnoma spodrezalo in počutila sem se obupno.
Ustvarja pod imenom EvilEve, ki je njen vzdevek iz srednje šole, saj je imela ob odličnih ocenah vedno dolg jezik. In tudi tokrat je bila neposredna.
Del njene nove trgovine na Trubarjevi ulici v Ljubljani je tudi prikupna delavnica, kamor lahko ljudje pokukajo in spremljajo, kako poteka izdelava, sami izberejo materiale in povedo svoje želje. Ker je EvilEve zelo osebna izkušnja, je tudi Eva zelo osebna. Ob mojem obisku si je najprej privoščila preprogo. »Prijatelj Nejc mi je odlično svetoval in komaj sem čakala, da se končajo dela, da odkrijemo zaščitni polivinil in se uležem na tla. Zdi se namreč, kot da ležiš na oblaku. Tudi pri mojih izdelkih je udobje zame zelo pomembna stvar,« se nasmeji. »Julijske dni sem namesto na oddihu preživela ob selitvi mojega malega butika. Zaradi oteženega dostopa v središču Ljubljane je taka selitev precej drugačna in kar naenkrat sem morala priljubljeno dolgo jutranje spanje zamenjati za vstajanje ob sončnem vzhodu. Pakiranje in sortiranje stvari na stari lokaciji je hujše kot priprava novega prostora. Čas, ko se je ustvarjala podoba novega butika na Trubarjevi, pa sem izkoristila tudi za učenje novih spretnosti in skupaj z mojstri in prijatelji, ki so mi pomagali ustvariti prepoznaven pečat EvilEve, vrtala, barvala, privijala vijake, lepila folije z napisi, montirala police in vse drugo,« pripoveduje v smehu.
Pod gladino pozabi na vse
Korošico smo najprej spoznali v glasbenih vodah, vrsto let je bila del skupine Laibach, zato obudiva spomine na te čase. »Glasbo pogrešam, po drugi strani pa navdih za svoje kreacije črpam od iste muze. Glasba in projekti, pri katerih sem sodelovala, so mi dali veliko izkušenj, veselja, zabave, znanja. To je bila edinstvena priložnost, za katero sem vesela, da sem jo izkoristila. Ima pa šovbiznis tudi slabe plati. Kar koli delam v življenju, poskušam vedno užiti prednosti, ki jih neka aktivnost ponuja, v njih uživati, potem pa čim manj gledati nazaj. Vesela sem, da sem v življenju počela res različne stvari. Vsaka stvar ti nekaj da, če znaš to videti in začutiti. Ni pa nič lahko in samo po sebi umevno, a delo, trening in učenje meni niso tuji. Bi pa počasi že rabila dopust. No, tudi letos ga ne bo.«
V mladih letih je trenirala plavanje in še vedno veliko športa. »Za rekreacijo in zabavo sem igrala odbojko na mivki, potem pa sem se zaradi poškodb temu odpovedala in se vrnila v vodo, kajti plavanje je edino, kar toliko obvladam, da je možnost poškodbe najmanjša možna. Svoje roke namreč zaradi narave dela res čuvam. Zadnja štiri leta plavam v prvi veteranski selekciji pri Olimpiji in moram reči, da nas trener Jure Bučar, trikratni olimpijec, jemlje skorajda bolj resno, kot jemljemo sami svoje športno udejstvovanje. Plavam izključno za zdravje, sem pa vesela, da mi še vedno izjemno dobro gre. Voda je tudi moja meditacija in pod gladino pozabim na vse.«
Obrača nov list
Ko mi razkaže svoj novi butik, spregovoriva o karantenskem obdobju. »Bila sem popolnoma izolirana v svoji delavnici in kreirala. Zdaj, ko se življenje počasi vrača, se tudi jaz vračam v stare tirnice in upam, da jesen ne bo prehuda. Polna sem skrbi in polna sem upanja. Še bolj sem se zavedla tega, da nič ni samoumevno in da je sreča v malih stvareh. Kako pomembni in krhki so medosebni odnosi in koliko nam dajejo, pa se tega sploh ne zavedamo, dokler nam to ni odvzeto. Hvaležna sem bila, da imam dom in vrt. Pri poslu pa je bilo seveda težko. Da sem kot rokodelec na polni najemnini poslovno preživela, mi zelo veliko pomeni, in bila sem ponižno hvaležna.« Vse dokler ni videla talnih označb za začetek gradbenih del na svoji ulici. »Takrat me je psihično popolnoma spodrezalo in počutila sem se obupno. Po glavi mi je šlo: prerinila sem se skozi leto in pol epidemije brez bolezni, res sem garala, da sem finančno zmogla vse, in sem ena redkih rokodelcev, ki niso propadli, medtem ko so se levo in desno od mene trgovinice zapirale kot po tekočem traku, ko so preživeli le veliki igralci in franšize bogatih znamk, zdaj pa, ko se vračamo v življenje, bom sredi gradbišča – to pomeni konec. Po začetni paralizi, resnično sita novih začetkov, sem se pobrala in šla v akcijo. Našla sem nov prostor, poklicala prijatelje in v mesecu dni smo ustvarili nov, večji in lepši butik. Hvaležna sem, da so me tudi sosedi na Trubarjevi zelo lepo sprejeli, to mi veliko pomeni. Tako da obračam nov list v življenju.«
Od Guns N' Roses do Avsenikov
Na začetku njene nove poti marsikdo ni verjel, da ji bo uspelo. »Kot številni drugi sem tudi jaz dobivala razne dobronamerne nasvete, naj v življenju počnem kaj pametnejšega in da me je zaradi dveh diplom res škoda za takšno delo. No, takšne bedarije sem poslušala že pri glasbi in sem bila tega že rahlo sita,« reče z nekoliko jeznim glasom. »Nekoga z malo manj trmastim karakterjem bi take pripombe speljale na drugo življenjsko pot, v varni pristan dolgočasne službe, ki ti ne polni srca. Jaz pa sem precej samosvoja in notranji glas je bil močnejši, sledila sem sebi.«
Tudi številni zvezdniki so prepoznali, s kakšno strastjo so narejeni njeni izdelki. »Če imaš drugačen in dober izdelek, se zgodi domino efekt, in od Guns N' Roses je šlo naprej do Whitesnake in Dead Daisies, Richieja Kotzena, Pantere, Dava Grohla in Lennyja Kravitza ter Phila X. To so sicer morda bolj rockerjem znana imena, ampak vseeno so to velikani na svetovni sceni. Najbolj zanimivo pa je, da večji ko so, več svobode ti prepustijo pri kreiranju. In mi vedno pustijo popolnoma proste roke. Zaradi tega sem imela v začetku veliko tremo. Ko delaš prvič za Guns N' Roses, si rečeš, okej, super, ne morem verjeti, sreča, naključje ali kaj drugega. Ko pa se takšna stranka tretjič vrne po tvoje izdelke, takrat pride pravo plačilo, ki se ne meri z denarjem. Delam za zelo različne stranke, različne stile. Od rockerjev do elegance in vse vmes. Tudi Avseniki so bili izvrstna izkušnja in popolnoma drug stil.« Ko pokaže na svoje umetnine, pa mi še pove: »Samo lep izdelek ni nič brez osebe, ki bo to znala nositi.«