Naš prvi ciganski stand up komik
Andrej Bajič Šarkezi je živ dokaz, da ni nujno, da šale spodbujajo diskriminacijo, temveč se lahko človek pošteno nasmeji tudi na svoj račun. Je prekmurski Rom, čeprav tega izraza ne uporablja. Pravi, da je Cigan, stand up komik v vzponu, pravzaprav sploh prvi Cigan, ki se želi ukvarjati s komedijo. Na stand up sceno bi se rad prebil s svojimi številnimi šalami, ki so nastajale v zadnjih letih in jih je skrbno zapisoval ter snemal. Večina se dotika Ciganov in njihovega načina življenja, a Andreja sploh ne skrbi, da bi mu Cigani, kot sam pravi Romom, zamerili. Tisti pošteni in pravi jih bodo že razumeli, preostali pač ne, pravi. In dejstvo je, da mu je prav vseeno, če bi se morebiti kdo ujezil nanj.
Glasba mu je premalo
32-letnik, ki prihaja iz okolice Lendave, danes pa živi v romskem naselju Pušča v okolici Murske Sobote, nam je v pogovoru zaupal, da je že pred leti ugotovil, da mu je komedija pisana na kožo. »Leta 2009 sem se zaposlil v vojski, sodelavci pa so mi ves čas prigovarjali, naj že nekaj ukrenem v tej smeri. Da imam žilico za to, da so zabavni že moji gibi, štosi pa sploh. Menda znam resnično do solz nasmejati ljudi,« v smehu na naše vprašanje, kdaj je ugotovil, da je resnično nadarjen zabavljač, odgovori Šarkezi. »Priznati moram, da jih takrat nisem jemal resno, pred kratkim pa sem si rekel, zakaj ne bi poskusil, zakaj pa meni ne bi uspel preboj v ta svet komedije? O tem sem se še posebno prepričal, ko je svak neki moj posnetek objavil na tiktoku, odziv pa je bil neverjeten.«
Andrej, ki ima sicer redno službo, pravi, da se ukvarja tudi z glasbo, ima svojo skupino. A mu to ni dovolj. Komedija je tista, ki ga iz dneva v dan vsakič znova očara in mu daje navdih. Ko ga povprašamo, katerega slovenskega komika najbolj občuduje, kot iz topa izstreli: » Jurija Zrneca! Njega občudujem in je daleč najboljši med našimi komiki. Drugi, ki ga prav tako močno občudujem, je Admir Baltić. Zato ker sva si podobna, v tem smislu, da se rada pošaliva na račun svojega porekla.« Previdno potipamo, ali se mu to sploh zdi prav in kaj pravijo Romi na njegove šale. »Veste kaj? Jaz sem po poreklu Cigan in zato šale na račun Ciganov rad in pogosto vključujem v svoje nastope. Kaj pa mi kdo more? Me bodo tožili?« se zasmeji.
Ženo raje pusti pri miru
Ne, tožili morda ne, a bi se zagotovo našel kdo, ki bi s prstom pokazal nanj in mu nehote povzročil kakšno težavo. Se boji tega, da bi Romi vzrojili, ker jih imenuje Cigani? »Če mi nekdo reče, da smo Cigani temperamentni, me kaj takšnega ne more užaliti. Mi pa ni prav, da se nas vse meče v isti koš, ko ljudje pravijo in trdijo, da smo vsi Cigani isti. To zagotovo ni res!« odločno pove. Zato se šali na račun Ciganov, želi si razbijati stereotipe, saj prizna, da je bil tudi sam nemalokrat slabe volje, ko je na facebooku bral komentarje o Romih. »Vsi vemo, kakšna je situacija na Dolenjskem. Tisti Cigani resnično mečejo slabo luč na vse nas poštene in delavne! No, pa sem jaz te negativne situacije in zadeve obrnil sebi v prid, iz tega so nastale šale in se izkazale za odlične!« pravi naš sogovornik. Pa ga malce zbodemo, da bi radi slišali kakšen vic. »Veste, ko starši radi
Če mi nekdo reče, da smo Cigani temperamentni, me kaj takšnega ne more užaliti.
V zadnjem času smo ponovno priča razcvetu in popularizaciji takšnih in drugačnih resničnostnih šovov, ki temeljijo na parčkanju, osvajanju, dvorjenju in zmenkarijah. Pri tem je težko izumljati toplo vodo, a televizijci nas znajo s svojimi bolj ali manj izvirnimi različicami vedno znova presenetiti. Tako smo videli že domala vse, od »sanjskega« moškega in ženske do ljubezni na seniku, kasneje so prišle tudi kompleksnejše oziroma sodobnejše variacije na isto temo, denimo takšne, da se tekmovalke in tekmovalci niso videli smeli videti in so lahko zgolj verbalno komunicirali. Takšen primer je bila tudi priljubljena resničnostna oddaja Love Is Blind (Ljubezen je slepa). Zdaj pa Netflix navdušuje že z novo različico, ki pa je, hja, kanček bizarna. Najmanj bizarna, bi lahko rekli. Šov zmenkarij je naslovljen Sexy Beasts (Seksi pošasti), njegova posebnost pa je, da so tekmovalci napravljeni v (sicer zelo hollywoodsko dovršene) kostume pošasti in živali. S tem naj bi se lahko resnično spoznali in poparčkali bolj po karakterni kompatibilnosti in ne toliko po izgledu. Lepa misel, ni kaj. V televizijskem svetu že precej obrabljena, saj vemo, da je ključni cilj visoka gledanost, brez profesionalnih posebnih efektov v obliku znanstveno-fantastičnih kostumov pa oddaja vizualno sploh ne bi bila zanimiva. Vse to bi jim oprostili, če bi bil scenarij vsebinsko vsaj kanček bolj izvire, a tekmovalci dobesedno sedijo na zmenku ter drug drugega sprašujejo precej klasična vprašanja, ob tem pa se nemalokrat bedasto hihitajo. Težko bi verjeli, da kdo od njih, denimo napravljen v bobra, frankensteina ali kakega stripovskega superjunaka, išče pravo ljubezen. A nič zato. Tudi bolj komične in instantne resničnostne šove potrebujemo, pri teh vsaj vemo, da tekmovalcem ne bodo pustili kakšnih globokih psihičnih travm. Epizode so namreč precej kratke, trajajo zgolj pol ure, v vsaki pa je drug »sanjski« moški oziroma druga »sanjska« ženska. Zanj ali zanjo se potegujejo tri snubke oziroma snubci, prav vsi pa so napravljeni v kostume, zato je oddaja videti kot bi jo snemali na kakšni konvenciji filma Star Wars. V prvi sezoni boste tako spoznali demonko Emo, delfinko Nino, bobra Jamesa, pando Kariselle, volka Ibrahima in kokoško Kelechi. Še v bolj bizarnih opravah pa bodo tekmovalci, ki se bodo potegovali za njihovo pozornost. Še posebej zanimiva so razkritja, saj si vsak, ki ga eliminirajo, nato sleče kostum in pokaže svoj »pravi obraz«. Prav reakcije slednjega dokazujejo, da (ne glede na to, kako zelo želijo tekmovalci skriti svojo zunanjost in poudariti notranjost) jim je videz v resnici še kako pomemben.
Ogled ene epizode bo povsem dovolj, saj so vse le variacije enega in istega scenarija.