Na kratko o kraticah

V besedilih uporabljamo kratice in okrajšave. Kratica je po SSKJ2 ustaljena okrajšava večbesednih imen.

Po Slovenskem pravopisu kratice dobimo tako, da netvorjene ali tvorjene besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno do začetnih črk, npr. Slovenska akademija znanosti in umetnosti – SAZU. Navadno jih pišemo z velikimi črkami, veznike in predloge vmes pa izpuščamo: Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK, ali pa jih pišemo z malimi črkami: Bosna in Hercegovina – BiH.

Glede na izgovor jih delimo na črkovalne: EKG, PCT, DDV, STA – pri teh izgovarjamo vsako črko posebej.

Nečrkovalne kratice izgovarjamo kot besede. Kot občno poimenovanje jih zapisujemo z malimi črkami (emšo, sars), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nasa, Furs).

Nekatere črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami: SMS, GSM (sms, gsm).

Poznamo tudi prevzete kratice, kjer ohranjamo izvorni način izgovorjave: FBI, CIA, CNN, NME.

Nekatere prevzete kratice ohranjamo v izvirni obliki, čeprav stvarno ime prevajamo: Mednarodni denarni sklad (IMF), Svetovna kolesarska zveza (UCI), univerzalno serijsko vodilo (USB).

Okrajšamo lahko besede ali besedne zveze, tako da ohranimo prvo črko: gospod – g., in tako dalje – itd.

Prvo in zadnjo črko: doktor (dr.), gospa (ga.)

Poljubno število začetnih črk, ki se končajo na soglasnik: na primer (npr.), oziroma (oz.)

Izbrane soglasnike: milijarda (mrd.)

Za njimi stoji pika.

Brez pike za okrajšavo pišemo imena šolskih ocen – (pdb, odl). Okrajšavo e (elektronski, električni) pišemo z vezajem (e-poslovanje, e-pošta). Tvorjenke, kot je znanstvenofantastični, krajšamo z začetno črko vsake pomenske enote (zf.)

Okrajšane podredne zloženke pišemo z vmesno piko in brez presledka: rimskokatoliški (rim.kat.)

Priredne zloženke pišemo z vmesno piko, brez presledka in z vezajem: črno-beli (č.-b.), grško-francoski (gr.-fr.)

Pri besednih zvezah okrajšamo vsako prvino, piki pa sledi presledek: tako imenovani (t. i.), op. a. (opomba avtorja).

Zapis okrajšave d.o.o. in d. o. o. – pravopisno velja, da je presledek za vsako piko, v zakonu o gospodarskih družbah pa je utemeljen zapis skupaj v imenih podjetij, vpisanih v registru gospodarskih subjektov. V vseh uradnih dokumentih se pojavlja uradno ime podjetja, zato je pravilen zapis, ki je uporabljen v registru, in ta zapis je pravno zavezujoč (Metronom d.o.o.). Enako velja za d. d., d. n. o., s. p.

Znanstvene nazive in nazive, pridobljene na univerzi, pišemo pred imenom: dr. Tanja Lotrič, red. prof. dr. Stane Klobinar.

Izobrazbene in strokovne nazive pišemo za imenom in vejico: Tina Mrož, mag. psih., Renato Murnik, univ. dipl. slov.

Seveda, kot smo že večkrat omenili, je jezik živ, zato nastajajo nove kratice, predvsem na družabnih omrežjih so že v komunikaciji lep čas prisotne LOL (smejem se naglas), OMG (o moj bog), BRB (takoj bom nazaj).

V našem časopisu kratice zapisujemo kot besede in sklanjamo: Predsednik

Uefe je podal intervju. Črkovalnih načeloma ne sklanjamo: Vozil je BMW.

Če imate jezikovni problem, nam pišite na lektura@slovenskenovice.si

Jasmina Zupanc, univ. dipl. slov.