Odhaja v pok
Z evropskega in nemškega političnega parketa se bo po parlamentarnih volitvah v Nemčiji počasi umaknila najvplivnejša ženska stare celine
Vnedeljo se je s parlamentarnimi volitvami začelo zaključno obdobje aktivnega političnega življenja ene najbolj prepoznanih in vplivnih političark 21. stoletja. Ko bo nova nemška vlada prisegla v parlamentu, se bo Angela Merkel še dokončno poslovila od politike in odšla v zasluženi pokoj. Odhaja torej kanclerka, ki je v nemško in tudi evropsko politiko vnašala mir, odločnost in zanesljivost. Tiste vrednote, ki bi jih moral imeti vsak politik. Zdi se, da bo v nemški in še posebno evropski politiki za seboj pustila veliko praznino, saj na političnem parketu ta hip ni videti nikogar, ki bi lahko prevzel njeno vlogo.
Prvi šef
»Zdelo se mi je, da bomo z njo lahko kaj dosegli,« je pred leti med spomini na leto 1990 izjavil Wolfhard Molkentin, človek, ki naj bi bil najbolj zaslužen, da je Angela Merkel začela svoj strmi vzpon v nemški politiki in pristala na čelu nemške vlade. Nemška kanclerka je bila celih 16 let. Molkentin je bil leta 1990, kmalu po padcu berlinskega zidu, šef lokalnega odbora nemške krščanskodemokratske stranke CDU v mestu Stralsund ob Baltiku in je, kot je pripovedoval, obupano iskal primernega kandidata CDU v volilni enoti, ki je zajemala mesto Stralsund ter bližnji letoviški otok Rügen.
Takrat mu je nekdo, kot je pred leti pripovedoval Molkentin, prišepnil samo eno besedo – Merkel. »Kdo je Merkel?« je takrat vprašal svoje politične svetovalce. Ko se je srečal z njo, je ugotovil, da je to, kot je rekel, zelo enostavna, stabilna in zaupanja vredna oseba, zato jo je brez velikih pomislekov uvrstil na volilno listo.
Božične gosi
Merklova je leta 1990 res prvič zmagala v tej volilni enoti številka 267, in sicer je prejela kar 48,5 odstotka glasov. Prvič je postala poslanka v nemškem spodnjem domu parlamenta bundestagu ter tako začela svoj pohod na politični Olimp v Nemčiji in Evropi. Od takrat pa vse do letošnjih parlamentarnih volitev je vedno zmagovala v tej svoji volilni enoti, ki jo je kakšen teden dni pred nedeljskimi volitvami spet obiskala s svojim naslednikom na letošnji volilni listi CDU Georgom Güntherjem, ki pa očitno ne bo šel po sledeh svoje velike politične vzornice, saj so v nedeljo tamkajšnji volivci največ glasov namenili kandidatki nemške socialdemokracije (SPD).
Angela Merkel nikoli ni pozabila na tiste, ki so ji pomagali na začetku politične poti. Wolfharda Molkentina je večkrat obiskala na njegovem domu, on ji je naklonjenost vračal s tem, da ji je vsako leto za božič prinesel gos. Svojega prvega političnega šefa je tudi vedno povabila na vse svoje prisege kot kanclerka, bil pa je tudi prisoten na državnem sprejemu, ki ga je v svojem prvem mandatu leta 2006, slabo leto po tem, ko je postala najpomembnejša nemška političarka, priredila v čast ameriškemu predsedniku Georgeu W. Bushu.
Nekdo mu je, kot je pred leti pripovedoval Molkentin, prišepnil samo eno besedo – Merkel.
Majhne skrivnosti
Pred prvim poslanskim mandatom, še posebno po njem, je življenjska zgodba matere Evrope, kot so jo poimenovali nekateri zdaj, ko se poslavlja od aktivnega političnega življenja, zelo razgibana in na trenutke tudi malce skrivnostna.
Zlasti del njenega življenja v nekdanji Nemški demokratični republiki (NDR), kakor se je uradno imenovala socialistična Vzhodna Nemčija, je občasno v zadnjih tridesetih letih postajal predmet najrazličnejših špekulacij, ugibanj, tudi obtoževanj.
Merklova, ki se je kot Angela Kasner rodila leta 1954 v Hamburgu, se je že kmalu po rojstvu skupaj z očetom, protestantskim pastorjem, in mamo preselila v Vzhodno Nemčijo. V Leipzigu je diplomirala iz fizike, pozneje se je zaposlila na vzhodnonemški Akademiji znanosti in leta 1986 doktorirala iz kemijske fizike. Vmes je bila poročena s študijskim kolegom Ulrichom Merklom, a se je zakon po petih