Divje mačke ogroža križanje z domačo
Pri nas je križana vsaka sedma, na Hrvaškem vsaka šesta, v Srbiji jih je celo več kot pol
Nenehni pozivi lastnikom mačk, naj jih zaradi nezaželenega razmnoževanja kastrirajo ali sterilizirajo, ki jih vsakodnevno objavljajo prenapolnjena zavetišča za zapuščene ali zavržene živali, pri mnogih ne zaležejo. Kot je pokazala nedavno objavljena raziskava, pa lahko zaradi brezdomnih domačih mačk ogrozimo tudi obstoj zaščitenih divjih mačk. Te se namreč med seboj križajo in namesto zaželenih divjih mačk med njimi ni tako malo nezaželenih križancev.
Z raziskavo o genetski strukturi divjih mačk na območju Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije, ki je potekala od leta 2012 pa do leta 2020, pri čemer so analizirali 113 primerkov naravno ali zaradi bolezni poginulih, povoženih in odlovljenih divjih mačk ter 32 primerkov domačih oziroma brezdomnih, so prišli do zanimivih ugotovitev.
Divje mačke so genetsko najbolj raznolike v Sloveniji in na Hrvaškem, najmanj v Srbiji in Makedoniji. Hibridizacija je še zlasti problematična v Srbiji, kjer je mešanje divjih z domačimi najpogostejše. V Sloveniji je bilo hibridov 13 odstotkov, na Hrvaškem 16, v Makedoniji 14, v Srbiji pa kar 52. Čeprav je število vzorcev najvišje pri nas in na Hrvaškem, iz posameznih delov Hrvaške (panonski svet), Srbije in Makedonije pa jih sploh ni, je vsekakor pomembna ugotovitev, da je na tako veliko število hibridov v Srbiji vplivala predvsem miselnost kmečkega prebivalstva, ki domačim mačkam omogoča prosto gibanje zunaj doma, tako da živijo bolj prosto kot hišne. Naše in hrvaške divje mačke zaradi bistveno manj ovir na meji lažje prehajajo iz ene države v drugo, medtem ko je to precej omejeno med Srbijo in Makedonijo (visoke gore in urbanizacija).
Pri nas je težava predvsem z mobilnostjo divjih mačk med jugozahodnimi in severnimi predeli, saj jih ločuje avtocesta s premalo prehodov za divjad. To bi lahko bila v prihodnosti tudi ena od težav za genetsko raznolikost divjih mačk (podobno kot pri risih), čeprav ne gre zanemariti vpliva mešanja divjih in domačih mačk. To je pri nas najbolj problematično na Štajerskem in deloma na južni in vzhodni meji s Hrvaško, kjer je več kmečkega prebivalstva. V prihodnosti bi lahko na število divjih mačk močno vplivali tudi človekovi posegi v naravo in druge zveri, v boju za hrano predvsem čedalje bolj razširjeni šakali.