Športni ribiči proti ropanju slovenskega morja
Ribiško društvo Solinar iz Strunjana je sprožilo zanimivo ekološko akcijo in pozvalo vsa druga morska športna ribolovna društva, javnost in pristojne službe, naj se jim pridružijo v boju proti pretiranemu izkoriščanju morskega življa v našem morju.
Za akcijo so se odločili, ker so iz neuradnih virov izvedeli, da se bo letos povečal izlov ribe po ribolovnih rezervatih in da se najverjetneje že v oktobru pripravlja izreden izlov orad, ki naj bi s svojo številčnostjo delale škodo na školjčiščih. Zadnje se jim ne zdi logično, saj so upravljavci školjčišč javno izjavili, da letos v primerjavi s prejšnjimi leti niso imeli večje ekonomske škode zaradi orad, ki jim teknejo na vrveh viseče dagnje. Strunjanski ribiči so slišali, da naj bi posamezniki dobili koncesijo za ta izlov, četudi bi s svojim načinom lova (mreže) lahko ogrozili naravno drst rib. Opozarjajo, da bi se morali zavedati, da je ob nenehnem upadanju ribjega staleža v slovenskem morju še pomembnejše, da delujemo trajnostno. Torej, da je vsak izlov temeljito načrtovan, strokovno upravičen, predvsem pa da se moramo ravnati po metodah lovljenja, ki ne poškodujejo ali ogrozijo naravnega ravnovesja v našem geografsko majhnem morju. V skupni akciji »proti ropanju slovenskega morja« so jih sicer podprla morska ribolovna društva z Zvezo za športni ribolov na morju Slovenije na čelu (ta združuje več kot 1000 aktivnih športnih ribičev in ribičev potapljačev) pa tudi Civilna iniciativa za Piran.
Odgovor strokovnjakov
Prof. dr. Lovrenc Lipej in dr. Martina Orlando Bonaca
Nacionalnega inštituta za biologijo oziroma iz Morske biološke postaje Piran sta strunjanskim ribičem v odgovoru na poziv, naj jim pomagajo ustaviti ropanje slovenskega morja, zapisala, da absolutno zagovarjata njihovo stališče do pretiranega izlova v našem morju. Glede orad pa sta priznala, da na inštitutu nimajo konkretnih podatkov, kako je z njihovimi populacijami okoli školjčišč. Sicer že od leta 1999 redno spremljajo gostoto obrežne ribje združbe v slovenskem morju, a teh podatkov ne morejo povezovati z gostotami orad ob školjčiščih (te so po njihovih opažanjih tam sicer zelo nizke). V zvezi s tem bi bilo po njunem prepričanju treba narediti posebno strokovno študijo (denimo Zavod za ribištvo) in ukrepati šele na podlagi konkretnih podatkov. Treba je torej vedeti, s kakšnimi argumenti razpolagajo tisti, ki zagovarjajo akcijo izrednega izlova orad.
Pojasnila ministrstva
Z ministrstva za kmetijstvo so nam pisno zagotovili, da govorice o izrednem oktobrskem izlovu orad ne držijo, saj ta ni predviden. Bo pa tudi letos na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za ribištvo Slovenije dovolilo tradicionalni izlov cipljev in »spremljajočih jat rib«. Organizirani ribolov nanje je po mnenju ministrstva »dolgoletna tradicija, ki jo je kot izjemo smiselno ohranjati«. Zato je 17. septembra že objavilo poziv ribičem, naj se prijavijo. Uporabljali bodo lahko enoslojne in trislojne stoječe mreže (nekdaj so uporabljali trate in obkroževalne mreže, tako da novi način nima nobene zveze s tradicijo, op. a.), ribolov pa morajo izvajati vsaj 150 metrov od objektov marikulture.
Ministrstvo pa ne načrtuje odprave izjeme, ki dovoljuje, da naši gospodarski ribiči lovijo tudi v pasu od 1,5 do treh milj od obale in ne le na oddaljenosti, večji od treh milj, kakor velja povsod v EU. To izjemo zagovarja »zaradi geografske omejenosti slovenskega ribolovnega morja in socio-ekonomskih posledic, ki da bi jih odprava izjeme imela«. Sicer ne pojasni, koliko ribičev, ki lahko izvajajo ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami tipa volantina (koče), bi to prizadelo, a priznava, da je število takih plovil »omejeno« ( po naših podatkih manj kot deset). Meni celo, da »koče ne povzročajo toliko škode na morskem dnu, kot jih druge aktivnosti, ki se izvajajo na morju in na obali in niso povezane z ribištvom«.