Tiha želja je urejeno dirka lišče
Avto-moto zveza Slovenije ima 88.000 članov, po novem tudi novega predsednika. Leopold Pungerčar prinaša spremembe.
Decembra lani je s položaja predsednika Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) odstopil Andrej Brglez. »Na skupščini sprejeti način upravljanja se ne sklada z mojo vizijo in programom ter dosedanjo vlogo predsednika Avto-moto zveze Slovenije, zato sem se odločil, da na to točko dnevnega reda skupščine AMZS vežem svojo zaupnico,« je tedaj povedal Brglez. Zdaj ima AMZS novega prvega moža, za predsednika je bil izvoljen
Leopold Pungerčar iz Mirne Peči, sicer član AMD Trebnje. Prejel je 44 glasov, njegov konkurent, nekdanji predsednik AMZS Anton Breznik, pa devet.
Vodenje bolj obvladljivo
Kar je motilo Brgleza, je za novega predsednika Pungerčarja prioritetna naloga. »AMZS deluje po utečenih poteh, ki pa jih bomo v prihodnje spremenili. Zadali smo si, da gospodarsko družbo AMZS, d. d., katere temeljna naloga je opravljanje storitev za člane AMZS in druge voznike, preoblikujemo v d. o. o. S tem ne spreminjamo pogojev za člane ali zaposlene, le oblika gospodarske družbe bo dobila drug status. Obliko menjamo, ker je Avto-moto zveza Slovenije pred leti postala 100-odstotna lastnica gospodarske družbe, zato niti ni smisla, da bi še naprej imeli obliko nadzora in upravljanja, ki je primarno namenjena gospodarskim družbam z razpršenim lastništvom. Vodenje nove oblike gospodarske družbe bo preprostejše in bolj obvladljivo,« pojasni Pungerčar in doda, da bo imela nova oblika gospodarske družbe Svet za korporativno upravljanje (t. i. SKU; op. a.), ki ga bo sestavljalo od pet do sedem članov. Skrbeli bodo za nadzor in svetovanje direktorju družbe.
»SKU bodo tvorili gospodarstveniki, podjetniki, ljudje z izkušnjami, pa tudi predstavnik zaposlenih, saj menim, da je pomembno, da imamo z zaposlenimi tesen stik, hkrati pa se tako krepi obojestransko zaupanje,« poudari Pungerčar, ki se zaveda pomena odgovornosti vodenja organizacije z več kot 110-letno tradicijo, ki ima že več kot 88.000 članov in skoraj 500 zaposlenih.
»Prva prelomnica za sodoben AMZS je že omenjeno preoblikovanje gospodarske družbe, druga pa je razvoj in širitev centrov AMZS, da bomo za člane in stranke, ki pri nas opravljajo tehnični pregled, registracijo, zavarovanje ali servisirajo vozilo, še bolj dostopni,« pravi o ciljih in ambicijah, ki so tesno povezani s članstvom. »Članstvo se nam povečuje, kar potrjuje, da je naša ponudba dobra in konkurenčna,« meni Pungerčar in doda, da je ključna razlika med AMZS in ponudbo asistenc zavarovalnic to, da je članstvo v AMZS vezano na člana, torej na voznika, ne na prevozno sredstvo, kar pomeni, da lahko član ugodnosti in prednosti članstva koristi za vsa prevozna sredstva, ki jih uporablja – za avto, motor, kolo, kombi, avtodom, četudi niso v njegovi lasti.
»Intenziviramo tudi sodobne oblike komuniciranja z našimi člani. Poleg Motorevije z naklado 71.000 izvodov, ki ima že skoraj 70-letno tradicijo in jo naši člani dobijo na dom, krepimo komunikacijo prek družbenih omrežij in z drugimi digitalnimi orodji, s katerimi smo lahko s člani v kontaktu na sodobnejše in še bolj ciljno usmerjene načine,« poudari sogovornik in doda: »Vsi ponudniki tehničnih storitev in pomoči na cesti, navsezadnje tudi zavarovalnice s svojo asistenco, so lahko naša konkurenca. V AMZS pomemben del pomoči na cesti opravimo z lastnimi vozili in s svojim kadrom, zato smo lahko kakovostnejši in hitrejši, hkrati pa se trudimo velik del okvar, zaradi katerih nas pokličejo člani, odpraviti na kraju okvare, vozniki pa lahko nemoteno nadaljujejo pot. Na tem bomo še delali in se širili, tudi z opremo.«
Popularizacija panog
Še naprej si bo AMZS, ki je tudi nacionalna športna zveza za motošport in karting, prizadeval za popularizacijo panog pod svojim okriljem. Tiha, a vse glasnejša želja je urejeno dirkališče, ki ga Slovenija nima. Vsaj ne takega, kjer bi lahko gostili tekmovanja na najvišji svetovni ravni. Pred časom je Pungerčarjev predhodnik napovedal interes AMZS, da bi Slovenija dobila nacionalni center motošporta, kjer
Članstvo se nam povečuje, kar potrjuje, da je naša ponudba dobra in konkurenčna.
Kar dobri šoferji smo. Ne spadamo med divjake na cesti, situacija se umirja.
bi lahko gostili tudi dirko svetovnega prvenstva v motokrosu, s čimer bi se poklonili asoma Timu Gajserju in Janu Pancarju.
»Lokacij zaenkrat ne bi omenjal, gre za precej zapletene zgodbe. Slovenija je dovolj velika, da bi se zemljišče našlo, mora pa se najti tudi interes lokalne skupnosti. Ko najdemo zemljišče, ko najdemo investitorje, med njimi bo AMZS, mora biti projekt tako pripravljen, da nam lokalna skupnost ali ekologija tega ne bi ustavila. Je pa dirkališče nujno. Slovenci zdaj hodimo na Hrvaško, Madžarsko ali v Italijo, zato je prav, da Slovenija dobi svoj dirkalni poligon, ki bi bil večnamenski, uporaben tako za športno-tekmovalne kot v preventivno-edukacijske namene.«
Pungerčar pove, da je veliko zanimanja za tečaje in usposabljanja voznikov v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. »Ta center precej prispeva k temu, da smo boljši vozniki,« poudari. Da bomo še varnejši za volanom in krmilom. »Kar dobri šoferji smo. Ne spadamo med divjake na cesti, situacija se umirja. Ali je to posledica nešteto nagovarjanj in akcij, je težko reči, veseli pa dejstvo, da se cestna kultura Slovencev izboljšuje!« sklene Pungerčar.