Apple odpira vrata
Google bo manj kot štiri leta zatem, ko je uvedel storitev VPN by Google One, to kmalu ukinil. Cena naročnine za Googlovo navidezno zasebno omrežje, ki zakodira prenos podatkov in skrije uporabnikov spletni naslov, se sicer začne pri 1,99 evra, na voljo pa je v operacijskih sistemih android, ios, macos in windows. Pri Googlu so za portal 9to5Google povedali, da storitev ukinjajo, ker je »ljudje preprosto niso uporabljali«. VPN by Google One je tako postal najnovejša storitev, ki so jo vrgli na Googlovo pokopališče, in to le nekaj tednov zatem, ko so ponosno objavili, da je oblačna shramba Google One dosegla pomemben mejnik – 100 milijonov naročnikov. Google je še omenil, da se storitev VPN ukinja, da bi se »osredotočili na zagotavljanje najbolj iskanih funkcij in ugodnosti«. To bi bilo lahko povezano z umetno inteligenco Gemini AI, ki jo podjetje vklaplja v Google One.
Ameriški tehnološki velikan Apple se je odločil, da bo v svoji trgovini za aplikacije app store dovolil emulatorje za igranje videoiger. Apple bo razvijalcem iger tako omogočil, da v njegovo trgovino vključijo emulatorje, se pravi programe, ki omogočajo, da programska oprema, kot so denimo videoigre, deluje tudi na drugih okoljih in operacijskih sistemih, ne samo na tistih, za katere je bila prvotno ustvarjena. Med najbolj priljubljene tovrstne programe sodijo emulatorji za retro igralne konzole, kot so Nintendo in Super Nintendo Entertainment System (NES in SNES), GameBoy in Wii. Poteza naj bi uporabnike iphonov in ipadov odvrnila od iskanja alternativnih virov za prenos aplikacij. Apple bo poleg tega v skladu z evropskim aktom o digitalnih trgih (DMA) svojim uporabnikom v Evropski uniji omogočil, da na iphone in ipade namestijo alternativne trgovine z aplikacijami. Trenutno lahko uporabniki Applovih naprav aplikacije na telefone nalagajo izključno prek trgovine app store.
Sodobne domače varnostne kamere in videozvonci z visoko ločljivostjo in širokim vidnim poljem so čedalje bolj dostopni in enostavni za uporabo. Omogočajo nam, da pokrijemo hišo, vhod v stanovanje, dovoz do hiše, travnik, verando, balkon ali pa kar celotno parcelo. A postavitve se je treba lotiti pametno. Če bomo varnostno kamero namestili na napačno mesto, lahko naletimo na težave. Kamera je lahko neučinkovita ali zgreši ključne podrobnosti, nerodna postavitev pa lahko privede tudi do jeznih sosedov. Zato se je pri montaži treba izogniti določenim točkam.
Mesta, kjer se pričakuje zasebnost
Čeprav potrebujemo varnostno kamero za lastno varnost ali za zaščito svojega premoženja, ne sme posegati v zasebnost drugih ljudi. Varnostnih kamer tako ne postavljajmo v kopalnico, spalnico ali druge prostore, kjer bi posegale v človekovo zasebnost. Za zunanje kamere je na splošno dovoljeno zajemati javne površine, kot sta pločnik ali ulica, ki teče mimo našega doma, saj se tam ne pričakuje zasebnosti.
Pogled na sosedovo dvorišče
Pri postavitvi varnostnih kamer moramo paziti, da njihov pogled ne sega na sosedovo dvorišče, kaj šele, da bi kukale skozi okna sosedove hiše. Če res ne gre drugače, številne sodobne kamere omogočajo, da določimo območja zasebnosti, ki blokirajo pogled na določena področja. Če se sosed pritoži, mu tako lahko pokažemo svoja zasebna območja in mu dokažemo, da se noben del njegovega doma ne snema.
Težko vidne lokacije
Morda nas bo zamikalo, da bi kamere usmerili na težko vidna mesta okoli hiše. Za to obstaja intuitiven razlog: če določene lokacije ne vidimo z okna ali od vrat, obstaja možnost, da se tam nekdo skriva. A dejstvo je, da večina vlomilcev vstopi v dom po najbolj očitnih poteh. Po podatkih varnostnega podjetja ADT 34 odstotkov vlomilcev v hišo vstopi skozi vhodna vrata, 22 odstotkov pa skozi okno v pritličju ali vrata na teraso. Če usmerimo kamero na te točke, lahko preprečimo vlom ali pa policiji pomagamo identificirati osebo, ki poskuša vlomiti.
Postavitev za oviro
Morda se sliši trapasto, a stvari, ki ovirajo pogled kamere, niso vedno tako očitne. Na prostem moramo računati, da pogleda ne zastirajo veje dreves, ki se premikajo v vetru. Paziti moramo tudi na hitro rastoče rastline, zaradi katerih bi morali vsako leto ali dve premikati kamero.
V notranjosti stanovanja moramo upoštevati tudi vidno območje kamere. Ali bo kamera videla vse, kar želimo, ko se odpirajo in zapirajo notranja vrata? Prav tako se je pametno izogniti postavitvi kamere na mesto, kjer bi jo lahko oviral hišni ljubljenček. Če jo postavimo na polico, jo lahko prevrne mačka, ki se sprehaja po stanovanju, če pa je kje nižje, jo lahko premakne radovedni kuža ali pa naš malček. Poiskati moramo torej mesto, ki ponuja dober pogled na opazovani prostor in kjer je malo verjetno, da bi kamero kdor koli premaknil ali prevrnil.
Pogled skozi okno
Notranje kamere so praviloma cenejše od zunanjih, zato marsikdo pomisli, da bi jo postavil na okensko polico v stanovanju. A pri tem naletimo na dve težavi. Prvič, okna imajo težave z odsevom oziroma bleščanjem, tudi če je kamera pritisnjena tesno ob steklo, zato je pogled skozi kamero pogosto oviran, ko je sonce pod določenim kotom ali ko je zunaj temno, problem pa predstavlja tudi prah na oknu. Drugič, zorni koti in območje, ki si ga lahko ogledamo skozi domače okno, so zelo omejeni. Kamere zelo verjetno ne bodo dobro videle ključnih dostopnih točk ali ponujale širokega pogleda na dvorišče ali dovoz.
Večina vlomilcev vstopi v dom po najbolj očitnih poteh, zato s kamerami pokrijemo te točke.
Pogled proti nebu
Pri kamerah s širokimi vidnimi polji, ki zajemajo precejšen del neba, lahko naletimo na težave, ko sonce pride na določeno višino in zaslepi kamero ali pa z močno svetlobo blokira pogled na določeno mesto. Poleg tega neposredna sončna svetloba oziroma UV-žarki sčasoma povzročijo obrabo senzorja. Da bi se temu izognili, kamero usmerimo proč od neba in se osredotočimo na pogled pod linijo strehe, dreves ali hribov. Kamero je priporočljivo postaviti na območje, kjer je vsaj delno zaščitena s senco.