Prazgodovinsko z učno potjo
Zbrali so se že šestič, spoznali vlogo svečenice in značilnosti obredov v železnodobni skupnosti
Minuli vikend so v Stični spoznavali prazgodovino. Letos so namreč na OŠ Stična že šestič pripravili Prazgodovinski dan, njihov interdisciplinarni avtorski projekt, s katerim želijo na izviren način učencem približati obdobje železne dobe, čas, ko je v bližini šole, kot kažejo dokazi in viri, nad Virom pri Stični stalo t. i. Virsko mesto, med domačini bolj znano kot Virski Cvinger. Utrjena naselbina je bila naseljena več kot 500 let, od 8. stol. pr. n. št. do prihoda Keltov v 3. stol. pr. n. št. V njej je domnevno živelo več sto, morda celo 1000 prebivalcev. »Učenci in domačini premalo poznajo prazgodovinsko dogajanje v naših krajih. Na pobudo ravnatelja Marjana Potokarja smo se odločili, da na privlačen način ozaveščamo učence o pomenu, ki ga je imelo Virsko mesto pred 2500 leti, ne samo za slovensko ozemlje – mesto so poznali marsikje v srednji
Evropi. Projekt je zasnovan kot domišljijska zgodba o knežji družini, ki se vsako leto znajde pred novo preizkušnjo. Pri tem želimo čim bolj upoštevati dejstva, ki so jih razkrili arheologi na osnovi tukajšnjih izkopanin. Prazgodovinski dan poteka v obliki delavnic, na katerih se učenci preizkušajo v rokodelskih veščinah, povezanih z obrtjo in običaji prazgodovinskih prebivalcev na naših tleh,« pove Mojca Hrvatin, učiteljica na OŠ Stična. Letošnjega prazgodovinskega dne se je udeležilo 80 učencev in 15 mentorjev, zbrali so se na domačiji Grofija v Arheološkem parku Cvinger nad Virom pri Stični.
V vseh teh letih so se učenci veliko naučili: prvo leto so izpostavili lik železnodobne kneginje na osnovi rekonstrukcije grobnih pridatkov, drugo leto so talili železo, skovali sekiro in opremili bojevnika, nato so uprizorili snubitev mlade kneginje in se vživeli v življenje navadnih prebivalcev mesta, spoznavali njihovo prehrano, izdelavo posod, oblačil in bojevniške opreme. Leta 2022 so na območju železnodobne naselbine potekala arheološka izkopavanja na trasi predvidene infrastrukturne gradnje in učenci so dobili priložnost preizkusiti se v vlogi izkopavalcev in arheologov. Letos so spoznali vlogo svečenice in značilnosti obredov v železnodobni skupnosti.
Letošnji prazgodovinski dan je potekal v znamenju odprtja Arheološkega parka Cvinger, katerega pobudnik je bil arheolog dr.
Mitja Guštin. Obiskovalce je pozdravila gostiteljica na domačiji Grofija
Damjana Rijavec in se zahvalila vsem, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. Da delajo dobro, priča priznanje, ki so ga prejeli pred leti; za izvirni projekt in prizadevanja za ohranjanje prazgodovinske kulturne dediščine jim je Slovensko arheološko društvo 2019. kot prvi šoli v Sloveniji podelilo zahvalno listino. Arheološki park vključuje razstavo in učno pot po prazgodovinskem gradišču. Razstavo o človeški ribici je pripravila Dragica Šteh, profesorica na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Učna pot Zakladi stiške kneginje je avtorsko delo Mojce Hrvatin, profesorice na OŠ Stična. Odprtja razstave sta se udeležila dr. Peter Trontelj, profesor na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in Gregor Aljančič, vodja jamskega laboratorija Tular.