Javno zdravstvo
V kakšno smer bo zavil novi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan? Njegova napoved o »obremenitvenem testu« v javnem zdravstvu, ki bo pokazal, koliko ta sploh še zmore, napoveduje pravo pot, a je vprašanje, kako bodo to sprejeli zdravniki. Bodo etično in moralno sledili Hipokratovi prisegi in zdravili vse bolnike, ne le prednostno tistih, ki si lahko privoščijo še nadstandardno zavarovanje, da pridejo na vrsto takoj, ko potrebujejo zdravniško pomoč – v zasebnih ambulantah, seveda? Bo kdo »rešil« tudi 110.000 tistih, ki osebnega zdravnika danes sploh nimajo, ker teh enostavno ni? Problemov, ki jih bo treba rešiti, je ogromno. Čez noč ne bo šlo, a bi bilo vendarle modro, če bi nekdo, ki si upa obuti ministrske čevlje in mu ti ne bodo preveliki, udejanjil vsaj nekaj svojih načrtov, preden ga bodo zamenjali.
V našem zdravstvu je šlo v zadnjih dvajsetih letih veliko navzdol tudi zato, ker smo imeli v zgodovini Slovenije zelo slab izbor ministrov za zdravje. Večine se spominjamo po njihovih (samo)promocijskih dejanjih. Če so od začetka še pokazali voljo, so jih svetovalci, lobisti in drugi vedci kmalu speljali na svojo pot, ki je v zvezde kovala dobiček, ne pa bolnika.
Redki so bili takšni zdravniki, ki so brezpogojno sledili humanim vrednotam, a jih ministrske vode niso zanimale. Dr. Aleksander Doplihar, legendarni zdravnik, ki je skoraj dve desetletji brezplačno pomagal tistim ljudem, ki niso imeli zdravstvenega zavarovanja, je bil eden takšnih. Umrl je sredi maja letos.
Skromen mož, ki ni maral velikih nazivov in velikih besed, je ostal zvest javnemu zdravstvenemu sistemu. Prepričan je bil, da smo imeli do leta 1990 eno najbolje organiziranih zdravstvenih služb na svetu. Zagotovljena je bila maksimalna solidarnost, z zdravstveno knjižico si dobil vse storitve, nihče te zanjo pravzaprav sploh vprašal ni. Ko je prišel bolnik v zdravstveni dom, se je vedelo, da potrebuje pomoč, podporo, in takoj se je uredilo, je povedal v svojem zadnjem intervjuju za Nedeljski dnevnik. »Pa tudi tedaj je zdravstvu vedno primanjkovalo sredstev, a smo jih na koncu vedno pokrili. Vse se je začelo slabšati, ko smo uvedli dodatno zdravstveno zavarovanje. Kakšno prostovoljno zavarovanje je to, če te tožijo, če prispevka ne plačaš? Vemo, da materialni stroški zavarovalnic vsako leto znašajo okoli 50 milijonov evrov. To so nenamensko porabljena sredstva, ki jih plačajo ljudje za zdravstvene storitve, ne pa za ljudi, da delajo črtice in sedijo v pisarnah,« se je tedaj pridušal. Tudi zdajšnja vlada napoveduje ukinitev dodatnega zavarovanja. Napovedala ga je tudi Šarčeva, a je ravno na tej točki razpadla. Bo tokrat uspelo?