Brihtne veselošolske glavice
Toliko veselja in znanja med harryji potterji in hermionami granger, našimi sodobnimi čarovniki – Izvedeli smo, zakaj se pravilno reče palicaj in ne policaj
Ko bi bili vsi šolarji tako veseli, kot so bili tile veselošolci pred nami! Nasmejani, dobrovoljni in polni energije. Bilo jih skoraj šestdeset iz vseh koncev in krajev Slovenije, vsi pa so prejeli zlato priznanje. Do njega so se dokopali kot najboljši izmed sedem tisoč sodelujočih na letošnjem tekmovanju s tradicijo; kdo ne bi poznal Vesele šole, v kateri so se preizkusile že mnoge generacije vse od šestdesetih let. To posebno energijo smo začutili pod odrom poletnega gledališča Studenec v Krtini pri Domžalah, kjer so se na zaključni prireditvi zbrali zlati veselošolci, njihovi starši, mentorji in znani obrazi. Med slednjimi sta najbolj izstopala Boštjan Gorenc - Pižama in Gojmir Lešnjak - Gojc, ravno prava dva, da ju povprašamo po izkušnjah in kakšnem nasvetu. Najprej Gojc, ki je, kot je povedal, z Veselo šolo povezan domala od njenega začetka. Je eden od otrok Pionirskega lista, saj je bila tam zaposlena njegova mama. »Še dobro se spomnim, kako sva s prijateljico pisala diplome za najboljše,« je med drugim povedal in razkril, da sam res ni bil med najboljšimi (bržkone tudi zaradi disleksije, s katero se je spopadal kot otrok), vendar mu je bilo tekmova
nje vedno všeč. Tokrat je stopil na oder in z užitkom, ki ga je bilo razbrati na njegovem obrazu, občinstvu v pesmi pojasnil, zakaj se slovensko policaju bolj pravilno reče »palicaj«, ter dodal znani refren »le zakaj, zakaj, zakaj«. Veselošolci so ga prav dobro razumeli, kot smo lahko razbrali iz njihovega smeha ob besedilu pesmi.
Nasvet starejšega občana
Tudi Pižama se je med otroki prav sprostil in si dal komičnega duška. Ko smo ga povprašali po kakšnem pametnem nasvetu za pametne glavice, ki so bile tam zbrane, pa se je kar malce zamislil, zresnil in nato povedal: »Tile otroci so še v tistih letih, ko se iščejo. Naj uživajo, naj najdejo tisto, kar so, in naj se imajo kar najbolj lepo.« Potem pa dodal: »No, zdi se mi sicer, da v resnici niti ne potrebujejo posebnega nasveta starejšega občana, kot sem jaz. Mislim, da to že kar dobro sami vedo.« Potem se je vendarle nasmehnil. Res, imel je prav. Tile harryji potterji in hermione granger, svojevrstni čarovniki iz vseh koncev te dežele, ki bodo jutri usmerjali ta svet, zelo dobro vedo, česa si želijo in zakaj so tam. Zaradi znanja. Z njimi so bili starši, bržkone vsi polni ponosa. Kako ne, ko pa vsakega otroka pokličejo na oder, mu izročijo priznanje in mu s tem povedo, da si ga je zares zaslužil. Vesela šola, čeprav sproščena, je namreč tudi šola, v kateri marsikateri odrasel ne bi prišel prav daleč. Za pokušino so neposvečenim na odru uprizorili kratek kviz (v imenu odraslih je odgovarjal Pižama). Pri prvem vprašanju jih je zanimalo, kako imenujemo človeku podobnega robota, v drugem, katera država v Evropski uniji reciklira največ e-odpadkov. Nič kaj enostavno, kajne. No, po Pižamovih polovičkah, pomoči iz občinstva in še čem so vendarle odraslim dali odgovore (zbrani otroci so jih večinoma že poznali). Najprej prvega, humanoidni robot, potem še drugega, Hrvaška.
Vesela šola je izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od četrtega do devetega razreda na hudomušen in igriv način širijo splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja; tudi nekatera, ki niso vključena v učni načrt.
Med ponosnimi očeti v občinstvu je bil tudi Tomaž Zajc, ki je na dogodek pripeljal hčerko Ajdo Zajc. Ta je bila peta v državi med četrtimi razredi in si je tako prislužila še posebno nagrado v svoji šoli. »Zelo sem ponosen na hčerko, seveda. Vesel sem njenega uspeha in res se je potrudila,« je povedal. Ajda je z velikim nasmeškom razložila, da je na tekmovanju prav uživala. Tudi v osnovni šoli Zreče so nanjo ponosni. Na tekmovanju smo srečali tudi Nino Steinbacher iz osnovne šole bratov Polančičev Maribor. Spremljala je nagrajeno učenko Anny Zhang in nam povedala, da priprave niso bile posebej zahtevne, običajno so se enkrat na teden posvetili veseli šoli, le zadnji teden je bil čas za bolj intenziven trud. Anny je uspelo. In katero področje to sedmošolko najbolj veseli? »Umetna inteligenca in naravoslovje,« je odgovorila brez odlašanja. Deklica je izjemna, saj je med drugim večkratna državna prvakinja v tekvondoju. Veliko je takšnih majhnih glavic, ki so se izkazale.
Kot so nam pojasnili organizatorji, je letos sodelovalo približno 7400 učencev, 60 jih je prejelo diplome na tem
dogodku, 76 je uspelo doseči najvišje število točk.
Množica tekmovalcev
Vesela šola je sicer izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od četrtega do devetega razreda na hudomušen in igriv način širijo splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja; tudi nekatera, ki niso vključena v učni načrt za osnovnošolce. »Tematske niti se stekajo v tekmovanje, ki se ga lahko udeležijo vsi učenci, tudi slepi in slabovidni ter učenci v prilagojenem programu. Vsebine so raznovrstne in vezane na aktualne teme današnjega časa,« so še pojasnili organizatorji. Pri pripravah na tekmovanje je sodelovalo 600 mentorjev iz 400 osnovnih šol. Vesela šola deluje pod okriljem Mladinske knjige že od leta 1968. Izhaja kot samostojna priloga revije Pil. Ko smo takole spremljali dogodek in opazovali od strani, se ni bilo mogoče znebiti vtisa, da če bodo za naš jutri skrbeli otroci, kot so tile, se nimamo česa bati. Toliko radovednosti, pozitivne energije in optimizma. Tudi posebno povezanost je bilo začutiti, kajti četudi so prišli z različnih koncev Slovenije, jih poslej povezuje ta lep uspeh. Vsekakor bi vsakemu posebej radi zaželeli, naj le tako nadaljuje.