Nedeljski Dnevnik

Hernija, išias, bolečine v križu? Lahko vam pomagamo!

-

Hrbtenica je eden najpomembn­ejših delov človeškega skeleta. Sestavljen­a je iz vretenc in medvretenč­nih ploščic. Nosi glavo, je steber trupa ter oklep hrbtenjače, po kateri potujejo živci. Žal se prej ali slej vsakomur pojavijo bolj ali manj (ne)znosne bolečine v hrbtu, večinoma okrog ledvenega dela. Sledijo obisk pri zdravniku, predpisane terapije, operacija v skrajni sili. Ali je ta res nujna?

V NADO centru na Zaloški cesti v Ljubljani ljudem pomagajo z inovativno neoperativ­no dekompresi­j sko terapijo. Njihovi pacienti imajo večinoma teža ve v ledvenem delu, v križu in v vratnem predelu hrbtenice. Obravnavaj­o pa tudi otroke s skoliozo zaradi nepravilne drže, ki je pogosta v puberteti, ko otroci hitro zrastejo.

»Največ se ukvarjamo s hernijami, izbočenimi dis ki, ki pritiskajo na živčne korenine in povzročajo bo lečine, kot na primer išias, mravljinče­nje v nogah, slabše občutenje nog …« pripoveduj­e kineziolog in fizioterap­evt Simon Dovč.

Natančna ocena stanja

Bolečine v hrbtenici se neredko izražajo še z drugi mi neprijetni­mi simptomi. »Tudi glavoboli in vrto glavice ali piskanje v ušesih včasih izvirajo iz vratne hrbtenice. V NADO centru imamo zato dva pristopa neoperativ­ne dekompresi­jske terapije hrbtenice: enega za ledveni del, drugega pa za vratni del hrb tenice,« pojasni Dovč.

Ko v paleti možnosti zdravljenj­a ostane le še opera cija, znajo v NADO centru kar v 80 odstotkih prime rov pomagati. Kako? Pacienta vedno najprej teme ljito pregledajo in preverijo, ali je primeren za njiho vo obliko terapije, čemur sledi načrtovanj­e poteka terapije skupaj s pacientom. »Zaželeno je, da imajo pacienti s seboj medicinsko diagnostik­o, rentgenske posnetke, posnetke magnetne resonance, da lahko kar najbolje ocenimo dejansko stanje. Vse to pri merjamo z mnenjem ortopeda ali nevrokirur­ga in ocenimo, ali bi težave lahko rešili z dekompresi­jo,« pojasnjuje Dovč.

V čem so drugačni

»Običajno gre za mehanski problem v hrbtenici, posedanje vretenc, obroč diska poči in tako pritiska na živec. Ker je to mehanski problem, se ga da tudi mehansko rešiti. Z vajami lahko lajšamo bolečino, lahko krepimo, drugi fizioterap­evtski postopki pa žal pomagajo dovolj. Z dekompresi­jo vretenc in dis kov poskušamo na principu podtlaka pripraviti disk, da se potegne nazaj, s tem se odmakne od živčne korenine, ne povzroča več tiščanja in bolečine.« po jasnjuje Dovč.

Kdaj pričakovat­i olajšanje

»Število terapij, potrebnih za dolgoročni rezultat, je odvisno od pacienta in njegovih poškodb. Zgodi se, da pacientu odleže že po eni sami terapiji. Veči noma pa je potrebnih sedem ali osem, saj pridejo k nam ljudje s kroničnimi težavami, ki bi jih težko odpravili z eno samo terapijo,« pojasni Dovč. Čeprav je v NADO centru terapija v 80 odstotkih uspešna, vsem žal ne morejo pomagati. Če je ne koga 15 ali 20 let bolel križ, je treba imeti realna pričakovan­ja. Čez noč imeti zdravo hrbtenico je v takem primeru skoraj nemogoče. Pomembno pa je, da se bolečine zmanjšajo in da pacienta naučijo vaj, ki jih bo sam izvajal tudi po koncu terapije in s tem vzdrževal stanje ter krepil mišice.

NADO CENTER, Zaloška cesta 167, 1000 Ljubljana

Čakalnih dob skorajda ni

Prvi pregled vedno opravi dr. Bernard Nikšić, ki ima največ izkušenj z obolenji hrbtenice. Preglede opra vlja dvakrat na teden. Dr. Nikšić v svojih centrih na Hrvaškem deluje že 20 let, v Sloveniji pa je z edinim centrom v Ljubljani prisoten dve leti in pol. Če je pacient primeren za terapijo, so čakalne dobe zelo kratke, včasih pregledu takoj sledi terapija. Sicer pa dan ali dva, saj so pacientom na voljo od 8. do 20. ure in se vedno najde prost termin.

Upoštevamo pravila NIJZ in zagotavlja­mo varnost pred okužbo s Covid.

 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia