Prejšnjo vlado bi ugnala tudi plastenka
Ljudje niti slučajno ne bi šli še enkrat na limanice »dobrotnikov«, ki bi si bogato delili denarje, med obubožane pa metali kovance malih vrednosti in spodbujali dejavnost dobrodelnih organizacij, da njim ostane več
Je sin Lojzeta Peterleta Ožbej v povolilni kolumni v verskem tedniku Družina samo nespretno, nevešč ironičnega pisanja med vrsticami, z iponom, če se izrazimo po judoistično, zmagoslavno vrgel na hrbet Janeza Janšo, ko je zapisal, da bi ga na volitvah premagala tudi plastenka radenske, če bi kandidirala, ali pa je presenetljivo takšno družinsko mnenje o moči slovenske desnice? Pravzaprav se Ožbej ni domislil ničesar novega, kajti za volilno šlamastiko desnice je okrivil Sarumana iz Murgel. Samo medklic: čarovnik Saruman je sicer izmišljena oseba iz fantazme Gospodar prstanov.
Triumfator Korošec je vedel
Toda če obstaja Saruman iz Murgel, je že zdavnaj pred njim obstajal Saruman iz Prlekije – dr. Anton Korošec, ki se ga letos časti ob 150. obletnici njegovega rojstva. Duhovniško oblačilo je zamenjal za politično miselno in modno monduro (uniformo) še v kraljevini Jugoslaviji, ko je pridige o čistosti vere in bogaboječnosti usmeril v ljuto borbo proti komunistom in prostozidarjem, ki so se na skrbno pripravljenih seznamih pojavili v iztrebljevalnih enotah SS v Berlinu še pred napadom nacistične Nemčije na Jugoslavijo. Sam Korošec je kot vpliven minister zvesto služil šestojanuarski diktaturi kraljeve rodbine Karađorđevićev, svoje visoke osebne moralne poglede pa urejal s čaščenjem zelo lepe slovenske sopranistke, primadone v beograjski operni hiši, koncertne pevke in profesorice glasbe Anite Meze, sicer rojene v Trstu. Samo medklic: nedavno je izšla sijajna knjiga zgodovinarke dr. Mateje Ratej z naslovom Triumfator, kot so prvaka Slovenske ljudske stranke naslavljali nad njim očarani slovenski politiki tedanjega časa. V pogovoru z zgodovinarko se je zgodilo tudi vprašanje o možnosti, da se je ob Korošcu res pojavljala tudi Anita Meze! Lahko zapišemo pritrdilno, kajti predniki bližnjih sorodnikov avtorja Šepeta so bili v sorodstvenem razmerju tudi s pevko Anito in v njeni bližini v Beogradu, kamor so bili poslani na službovanje iz Ljubljane. Zanimivo, da je istočasno kot dr. Ratejeva o slavnem Prleku izdal knjigo tudi vedno odličen pripovedovalec dr. Andrej Rahten z naslovom Anton Korošec, slovenski državnik kraljevine Jugoslavije, tako da se je istočasno razlil med ljudi dvojni razgled po čaščenju in kritiki dr. Antona Korošca.
Ideje dr. Korošca so presenetljivo postale hudo aktualne, potem ko je vlado prevzel dr. Robert Golob, v sodelovanju Gibanja Svoboda s strankama SD in Levica. Za časa dr. Korošca je bila SLS primerljivo tako močna, kot je sedaj stranka svobodnjakov, njen prvak pa je takrat Slovencem zlezel pod kožo zlasti z gospodarskim programom z močnimi poudarki solidarnostne socialno-tržne ekonomije v zadružništvu, v katerega naj bi se vključili vsi Slovenci, tudi zamejski, kar je bila, roko na srce, dovolj jasno izražena želja, da bi se lepega dne lahko zgodila samostojna država.
Koroščev ekonomski model solidarnostne ekonomije, ki ima presenetljivo elemente tudi v temeljih Evropske unije, je po njem povzel tudi predvojni krščanski socialist in ekonomist Andrej Gosar, v njem pa je tudi Edvard Kardelj našel potem posvojeno idejo o samoupravljanju kot model socialistične tržne ekonomije, ki je nekako držala nekaj let pokonci socialistično Jugoslavijo, mnogo uporabnega iz samoupravljanja pa še vedno živi v skandinavskih državah. In prav model skandinavskih držav ima v mislih novi predsednik vlade dr. Robert Golob za prihodnost Slovenije. In če smo odkriti do zgodovine in sedanjosti, je kopico idej iz modela Koroščeve ekonomije zapisala v svoj program tudi stranka Levica Luke Mesca. Torej je po mnenju SDS dr. Korošec verolomno napeljeval Slovence k solidarnosti, zmernemu socializmu, zadružništvu in, bog mu pomagaj, celo k samoupravljanju.
Ekonomist foteljaš Šušteršič
Zato se je naglo oglasil ekonomist »foteljaš«, že pozabljeni kratkotrajni minister za finance dr. Janez Šušteršič, in ideje sedanje vlade, posredno pa še dr. Korošca, Gosarja in Kardelja, označil za prazne obljube z nepremišljenimi radikalnimi idejami in groznimi davki. Točno po navodilih z denarjem in nepremičninami nasitenih najnovejših tajkunčkov iz obdobja zadnjih dveh let. Dr. Šušteršič, sicer ne prav na glas, zagovarja skrajni brezobzirni kapitalizem ali neoliberalizem zloglasnega ekonomista Miltona Friedmana, ki ga je dal veliki kapital okinčati celo z Nobelovo nagrado za ekonomijo. Zakonitosti neoliberalizma so ZDA seveda s pomočjo Cie preizkusile po državnem udaru v Čilu, potem ko je predsednik socialist Salvador Allende storil samomor, ker ni hotel priti v roke klavcem. Neoliberalizma se je v Veliki Britaniji kot hudič pekla oklenila Margaret Thatcher, kot svetovna doktrina pa se je uveljavil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ameriški predsednik postal cenen filmski kavboj Ronald Reagan. Sledila je eksplozija na borzah v New Yorku z neusmiljenim plenjenjem in finančno razuzdanostjo, kot je nazorno prikazal film Volk z Wall Streeta, v katerem je z dolarji na goli koži oblepljena nastopala tudi naša zvezdnica Katarina Čas.
Tajna druščina najvplivnejših in najbogatejših Bilderberg je dosanjala popolno obvladovanje sveta, v državah z neizdelano ekonomsko in politično kulturo so zavladale podružnice AmCham, ameriške gospodarske zbornice, vse skupaj pa je vzel pod streho Svetovni gospodarski forum v Davosu, ki se pravkar dogaja. Na njem male predsedničke slabo organiziranih držav poučujejo lastniki največjih in najbolj agresivnih svetovnih korporacij.
Toda pri nas so ljudje na volitvah jasno pokazali, da so spregledali Janeza Janšo, Mateja Tonina in Zdravka Počivalška in ima Ožbej Peterle, čeprav verjetno sploh ni mislil tako, prav, da bi ljudje raje izbrali plastenko radenske kot še enkrat dosedanjo vlado. Niti slučajno ne bi šli še enkrat na limanice »dobrotnikov«, ki bi si bogato delili denarje, med obubožane pa metali kovance malih vrednosti in spodbujali dejavnost dobrodelnih organizacij, da njim ostane več. Čeprav si je poskušal Janez Janša, kot že pred njim Lojze Peterle in Marjan Podobnik, vsaj približno zgraditi kult oseb
nosti, kot jo je imel triumfator Korošec, je klavrno propadel. Uspelo pa je njegovemu velikemu vzorniku Viktorju Orbanu, ki so ga Madžari množično volili izključno iz strahu za svojo zaposlitev, za varnost svoje družine in celo iz strahu za lastno življenje. Zato Orbanu ni bilo težko v ustavo zapisati, da je lahko v državi izredno stanje, kadar se njemu zahoče. Pa naj gre za pandemijo ali Ukrajino, firerji vedno najdejo vzrok!
Visokim slovenskim cerkvenim funkcionarjem, ki se zaklinjajo, da se ne mešajo v volitve in politiko, pa samo v spomin oznanilo župnika Milana Strmška v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Dobrni: »Levi ne znajo drugega kot samo nagajati, če bodo prišli z volitvami na oblast, nas bodo pahnili v popolno revščino in bomo res v komunizmu!«