Po sledeh očeta slovenske besede

Obisk domačije prvega slovenskega pisatelja, reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika je te dni še posebno na mestu – 8. junija namreč zaznamujemo dan Primoža Trubarja

Domačija Primoža Trubarja stoji v vasi Rašica na Dolenjskem. Nekdaj pomembno gospodarsko in prometno središče velikolaške pokrajine je v 16. stoletju pripadalo turjaškemu gospostvu. Nastalo je na križišču trgovskih in krošnjarskih poti iz stiškega samostana proti Trstu in Vipavi ter poti iz Ljubljane proti Kočevju in Reki. V vasi so imeli trinajst kmetij in tri mline, ob rečici Rašici so bili tudi številni plavži in fužine. Po pogostih turških vpadih so prebivalci teh krajev živeli v veliki revščini, zato so dobili od cesarja Ferdinanda dovoljenje za neobdavčeno trgovino z živino, platnom in suho robo, ukvarjali so se tudi s tovorništvom ter krošnjarstvom z vinom in medom.

Štiristo let po Trubarjevi smrti obnovljena Trubarjeva domačija stoji na bregu ponikalnice Rašica, ki je del povodja reke Krke. »Vse današnje zgradbe stojijo na mestu, na katerem je stala hiša domnevnih Trubarjevih sorodnikov z mlinom in žago, vendar so ti objekti novejšega datuma – stari približno 200 let,« nas ob obisku znamenitosti v občini Velike Lašče pouči vodnik Andrej Perhaj s 36-letnim stažem in doda, da domačijo sestavljajo spominska hiša z mlinom, žaga venecijanka in gospodarsko poslopje.

Spoštovan doma in v tujini

V hiši je iz prejšnjih bivalnih prostorov nastala spominska soba, njena vsebina pa je razdeljena na tri sklope. Zi

dove krasijo pregled skozi Trubarjevo življenje in delo, odlomki iz njegovih knjig ter risbe z glavnimi postajami njegove življenjske poti. V stebrih so razstavljeni ponaredki Trubarjevih knjig, ki so slika in prilika originalov, ki jih hranijo različne evropske ustanove. »V vitražnih oknih so upodobljeni Trubarjevi sodobniki – gre za krog ljudi, ki so nanj vplivali s svojim delom, sodelovali z njim, mu ponudili oporo ali ga preganjali. Med njimi je tudi Peter Bonomo, Trubarjev mecen, zaščitnik in učitelj, ki je pomagal izklesati njegov značaj do trdnosti, ki je potem prenesla vse težke preizkušnje,« nam je pojasnil Perhaj.

Na dvoru škofa Bonoma je Trubar osvojil temelje humanističnega znanja ter začel slediti sodobnim dogajanjem na področju religije in filozofije. Povsod si je znal pridobiti spoštovanje in ugled, tako doma kot v tujini. Po besedah vodnika, ki je prava zakladnica oziroma enciklopedija znanja, je Trubar s svojim načrtnim verskim reformatorskim delom postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku in slovenski kulturi. V njegovem času je bila slovenščina večinoma jezik tlačanov in meščanov, ki so jo »plemenitili« z množico nemških besed, da bi bili bliže uradništvu, trgovcem in plemičem.

Pisano junijsko dogajanje

Domačija je spomeniško zaščitena in urejena kot muzej. Obnovljena je bila leta 1986, vodenje z razlago pa si lahko za organizirane in najavljene skupine po vnaprejšnjem dogovoru omislite vsak dan od 9. do 17. ure. Gurmane navdušuje tudi krožna pot Po Trubarjevi rojstni fari, ki traja približno štiri ure. Na poti pokusite Trubarjevo malico in izveste marsikaj zanimivega iz življenja v Trubarjevem času: kako so pridelovali žito brez modernih strojev in strupov, shranjevali hrano in sušili sadje, kakšno orodje so uporabljali pri svojem delu, katere stare obrti so obvladali …

V prihodnjih dneh bodo na domačiji organizirali vrsto privlačnih kulturnih dogodkov: srečanje s poezijo, predstavitev 16. zbornika Pesem.si, nastop pevke Nine Virant in kitarista Metoda Branka, literarni večer z dobitniki slovenskih literarnih nagrad in priznanj, likovno razstavo Domačnost v globalnem, slavnostno akademijo s podelitvijo občinskih priznanj, koncert skupine Perpetuum Jazzile in druge dogodke. V goste bodo prireditelji vabili tudi s Trškim dnem, ko bodo v Velikih Laščah postavili stojnice različnih ponudnikov, ljubitelji aktivnosti pa bodo na svoj račun prišli na pohodu po Velikolaški kulturni poti.

V hiši je spominska soba, katere vsebina je razdeljena na tri sklope. Zidove krasijo pregled skozi Trubarjevo življenje in delo, odlomki iz njegovih knjig in risbe z glavnimi postajami njegove življenjske poti. V stebrih so razstavljeni ponaredki Trubarjevih knjig, ki so slika in prilika originalov, ki jih hranijo različne evropske ustanove.

Vhod v domačijo Primoža Trubarja, ki je bil leta 1508 na Rašici rojen mami Jeri in očetu Mihi. Slednji je bil mlinar v mlinu, ki je bil v lasti turjaških grofov in se danes imenuje Temkov mlin.

Temkov mlin z več kot dvesto leto staro žago je pomemben okras Trubarjeve domačije. V notranjosti žage so na ogled postavljene tri makete, ki predstavljajo razvoj žag venecijank.

Zelena okolica domačije je priljubljena oaza sprostitve in sprehodov.