Biti dobro sam s sabo
Zbirka razmislekov za samoraziskovanje in refleksij o tem, kdo smo in kako ustvariti skupen prostor našega skupnega dobrega
Obljubljena dežela
Tina Košir je tako kot njena mama, novinarka in publicistka Manca Košir, velika ljubiteljica knjig. Kar dvanajst let je ustvarjala oddajo Knjiga mene briga na Televiziji Slovenija, se v vmesnem času posvečala raziskovanju indijskih filozofij, iz česar je doktorirala, delovala v raziskovalni in akademski sferi ter se kasneje popolnoma posvetila svoji dolgoletni ljubezni iz najstniških let, to je jogi in meditaciji. Danes ustvarja programe, ki jih imenuje Pot navznoter in prek katerih deli z ljudmi ljubezen do joge, meditacije, staroindijskih izročil in tudi sodobnih načinov samoraziskovanja in samospraševanja. Ne preseneča torej, da knjiga Obljubljena dežela avtoric Alenke Rebula in Josipe Prebeg kar podaja roko temu, kar počne. »K tej knjigi se vračam vedno znova, saj mi poglablja zaupanje v to, da to, kako živim in delujem, ni pomembno le zame, ampak za skupnost. Za skupnost pa niso pomembna le velika dejanja, temveč je zelo pomembno, da smo dobro sami s sabo in drug z drugim, kajti to je povezano z dobrobitjo celotne skupnosti,« je povedala Tina Košir.
Obljubljena dežela je zbirka zapisov in razmislekov za samoraziskovanje, poglabljanje vere vase in v svoje moči, v moč skupnosti, je zbirka refleksij o tem, kdo smo, kako priti v stik s svojo pristnostjo, kako delovati ustvarjalno in skupaj graditi svet, ki bo v skladu z našo vizijo. To je knjiga, ki govori o naših skupnih sanjah, da bi nam bilo vsem lepo živeti na zemlji, o tem, kako se najti kot moški in ženska, kako biti živ, ustvarjalen in samosvoj, knjiga, ki želi ustvariti skupen prostor, v katerem se bomo počutili varne, enakovredne in povezane drug z drugim.
»Pri naslovu knjige Obljubljena dežela gre za metaforo iz Stare zaveze, kjer obljubljena dežela pomeni skupno dobro, ki se nam bo zgodilo, ko naredimo neki premik, ko gremo skozi puščavo, ki je morda kdaj nevarna. Obljubljena dežela je torej metafora za skupni prostor našega skupnega dobrega. Knjiga nas nagovarja, da se vsak od nas vpraša, v kakšnem skupnem svetu si želimo živeti in kako lahko vsak dan gradi ta svet,« nam je povedala Tina Košir.