Alkoholne ključavnice na vsak volan
Na slovenskih cestah je od leta 1954 do danes umrlo 24.362 ljudi – Asistenčni sistemi v vozilu prispevajo k večji varnosti in manjšemu številu žrtev
Minuli teden je bil na slovenskih cestah presenetljivo miren. Ceste niso zahtevale niti enega življenja. Zaradi storitve hujših prekrškov so šestim voznikom zasegli vozilo, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa niso, kar je skoraj neverjetno, pridržali nobenega voznika. Analize govorijo svoje, podatki tudi, a če na naših in evropskih cestah ne bi bilo alkoholiziranih voznikov in če bi vsi upoštevali omejitve hitrosti, bi bilo žrtev zagotovo manj. Ob vsem govorjenju o žrtvah na cestah pa ne smemo pozabiti na 24.362 ljudi, ki so od leta 1954 do minulega ponedeljka umrli na naših cestah.
Tudi sodobni avtomobili in asistenčni sistemi so del politike Evropske komisije. V Strasbourgu so potrdili pravila, po katerih bodo morali biti od 6. julija vsi novi modeli vozil, ki se prodajajo v Uniji (tudi tovornjaki, dostavna vozila, avtobusi), opremljeni s številnimi elektronskimi nadzornimi in asistenčnimi varnostnimi sistemi. Z letom 2024 bo ta oprema obvezna za vsa novoizdelana vozila, torej tudi za vozila obstoječih modelov, ki so jih zasnovali še pred letom 2022 in bodo še vedno v prodaji.
Črna skrinjica
Leta 2017 je na evropskih cestah umrlo 25.300 ljudi, v letih pred tem so bile številke podobne. Število resnih telesnih poškodb v prometnih nesrečah v Evropski uniji se letno giblje okoli 135.000, stroške posledic prometnih nesreč pa ocenjujejo na 120 milijard evrov letno. Ob sprejetju novosti so na komisiji dodali, da so prepričani, da bodo dogovorjeni ukrepi pomagali rešiti do leta 2038 več kot 25.000 življenj, preprečiti vsaj 140.000 težkih poškodb letno ter nas usmerili na pot k viziji nič smrtnih žrtev in težkih poškodb na cestah do leta 2050. Vozniki avtomobilov se pogosto novih sistemov bojimo in jih le počasi sprejemamo, a že danes imajo številna nova vozila asistenčne sisteme (ali del njih) že vgrajene. Temeljna predvidena novost je inteligentni omejevalnik hitrosti, drugi ukrep pa sistem za blokado zagona motorja v primeru alkoholiziranosti voznika (vmesnik bi bilo moč vgraditi tudi naknadno), sistem za zaznavanje omotičnosti in utrujenosti voznika, sistem za nadzor zbranosti voznika, opozorilnik v primeru zaustavljanja v sili v kombinaciji s sistemom za preprečevanje nenamerne menjave voznega pasu (oba sistema sta že obvezna za tovorna vozila in avtobuse), opozorilni sistemi za nadzor okolice v primeru vzvratne vožnje. Po letih prerekanj uvajajo tudi zahtevo po neke vrste črnih skrinjicah vozil oziroma shranjevalcih podatkov o vožnji, ki bodo policiji pomagali pri ugotavljanju okoliščin prometnih nesreč. Za boljšo analizo, za kar se vrsto let zavzema AMZS in drugi strokovnjaki, žal pa kakšnega večjega napredka v Sloveniji na tem področju ni.
Omejevalnik hitrosti
Poglejmo najprej asistenčni sistem za spremljanje hitrostnih omejitev in opozarjanje na prekoračitev hitrosti. Omejevalnik hitrosti ima vsako vozilo s tempomatom, nekatera vozila pa imajo samo omejevalnik. Deluje tako, da omogoča pospeševanje do določene hitrosti, če pa voznik vseeno želi pospešiti, mora močno pritisniti stopalko za plin. To je v naseljih uporabna asistenca, čeravno številni vozniki tudi tam vozijo s pomočjo tempomata. »Ne uvajamo omejevalnika hitrosti, temveč inteligentni sistem, zaradi katerega se bodo vozniki v celoti zavedali svoje prehitre vožnje. To nas ne bo naredilo zgolj bolj varne, temveč bo tudi pomagalo voznikom, da se izognejo kaznim za prehitro vožnjo,« je ob predstavitvi novosti poudarila poročevalka Roza Thun. Bistvo intiligentnega sistema je avtomatska sprožitev delovanja in je navadno povezana z sistemom za zanavanje prometnih znakov in GPS tehnologijo v vozilu. »Moja žena ves čas govori, da ne more voziti in hkrati gledati na števec, ko pa se na daljši vožnji po hitri cesti zamenjava, ji nastavim omejevalnik na hitrost, primerno za njo. Ona tega ne ve, divjati pa tudi ne more...« smo se spomnili na besede nekega našega bralca, ki je pisal v rubriko Odmevi.
Alkoholna ključavnica
Avtomatski zavorni sistemi delujejo pri manjših hitrostih (naselja), sisteme za ohranjanje voznega pasu pa vključite glede na želje. V primeru, da ne držite volana, vas vozilo začne opozarjati s tresenjem. Večina sistemov vozilo ohranja na voznem pasu in ko zapeljete na sredinsko črto, se bo začel volan tresti in se bo avto avtomatsko vrnil na vozni pas. Uvajajo se aktivni tempomati, ki so zelo učinkoviti, poleg tega sami preprečijo tudi morebitne nalete, saj zmanjšujejo hitrost v skladu s hitrostjo vozila pred seboj. Učinkoviti so tudi v primeru, da se pred vozilom nenadoma znajde počasi vozeče vozilo, na primer da pred njega nenadoma zapelje nekdo, ki se vključuje v promet. Tempomat bo ostro zmanjšal hitrost, vam pa preizkušanje tega ne priporočamo.
Novost, ki bo »razveselila« tudi številne slovenske voznike, pa bo obvezni samodejni nadzorni sistem, ki bo prepoznaval prekomerno uživanje alkohola in blokiral vžig motorja, tako imenovan sistem interlock ali alkoholna ključavnica. Pijani voznik ne bo mogel zapeljati na cesto in to bo rešitev, ki bo zagotovo vplivala na število nesreč. Vsekakor bi take alkoholne ključavnice morali namestiti tudi na vozila, ki so že v prometu. Na primer, da bi bila vgradnja obvezna, če bi vas vsaj enkrat zalotili pijanega za volanom.
Grozljiva statistika
V zadnjih petdesetih letih se je na področju varnosti prometa marsikaj spremenilo. Infrastruktura, vozila, pa tudi vozniki. Kaj pa če vsega tega ne bi bilo? Je to mogoče izmeriti? Največ ljudi na slovenskih cestah je umrlo leta 1979 (735), nasploh pa so bile številke mrtvih in težko poškodovanih na naših cestah v sedemdesetih letih grozljive. Leta 1980 je bilo v Sloveniji pri 735 mrtvih registriranih 416.448 avtomobilov, danes jih je 1.171.000, ali 2,8 krat več. Če bi bilo danes samo glede na število vozil toliko žrtev, kot jih je bilo leta 1979, bi to bila grozljiva številka – 2066 ljudi.
Če se kdo priduša, da so zimske gume, varnostni pasovi, ABS, alkoholne ključavnice, omejevalniki, opozorila na prehitro vožnjo in drugi varnostni sistemi nesmisel, naj pomisli na to, da tudi če bi ti sistemi rešili eno samo življenje, bi že bili smiselni. A v resnici so že rešili (in še bodo) na tisoče ljudi...
Ob sprejetju novosti so na komisiji dodali, da so prepričani, da bodo dogovorjeni ukrepi pomagali rešiti do leta 2038 več kot 25.000 življenj, preprečiti vsaj 140.000 težkih poškodb letno ter nas usmerili na pot k viziji nič smrtnih žrtev in težkih poškodb na cestah do leta 2050.