Siniša po padcu s strehe potreboval sto litrov krvi
Zahvaljuje se vsem krvodajalcem, ki nesebično darujejo kri in tako rešujejo življenja – Po nesreči se je začel boj za reševanje njegovega življenja
Bil je ponedeljek, 14. februarja. Vreme je bilo muhasto, a nihče si ni predstavljal, da bo ta dan deževalo. Niti 22-letni Siniša Milunović iz Kočevja, ki je ta dan z očetom in preostalo ekipo pokrival streho objekta. »Zjutraj smo kot običajno spili kavo, šli na gradbišče, začeli delo. Projekt smo zaključevali, delali od sedmih zjutraj do dvanajstih, potem so šli sodelavci s strehe na malico, z očetom pa sva še zaključevala obrobo dimnika. Vmes je padlo nekaj kapelj dežja. Oče je enemu od zaposlenih odnesel orodje in mi rekel: 'Pazi, streha drsi.' Kmalu zatem sem – še sam ne vem, kako – stopil na opeko in mi je spodrsnilo. Zdrsnil sem, odtrgal snegolov in z glavo navzdol letel naravnost s strehe proti tlom. Priči padca sta bila oče in brat, sam se od tedaj ničesar ne zavedam. Pravijo, da sem bil še pri zavesti, ko so prišli reševalci ...«
Primož Velikonja, vodja reševalcev v ZD Kočevje, je bil tistega usodnega dne prvi na kraju nesreče. »Ko je zazvonil telefon, so minute, zlate minute začele teči ... To pomeni, da je treba poškodovanca čim prej oskrbeti in predati v operacijsko dvorano v manj kot eni uri. Na terenu ni bilo krvi za transfuzijo, ki jo po navadi tak poškodovanec potrebuje,« se spominja in doda, da je bila ključna tedaj tudi odločitev reševalne ekipe, da pokličejo helikopter za pravočasen prevoz v UKC Ljubljana. S helikopterjem so nato Sinišo odpeljali v sobo za reanimacijo. Ključne so bile minute ... »V takšnih primerih potrebujemo veliko količino krvi v zelo kratkem času, to pomeni v nekaj minutah, da zagotovimo dostavo kisika možganom, da bo ta bolnik imel kasneje tudi kvalitetno življenje,« je pojasnila anesteziologinja Martina Gubina.
Grozila mu je smrt
Sinišo je obravnavala skupina kirurgov, nekateri so zaradi zahtevnosti posega prišli na pomoč tudi v svojem prostem času. Imel je namreč hudo poškodbo jeter, ki je povezana s 60- do 70-odstotno verjetnostjo smrti predvsem na račun hude krvavitve. »Uspešno zdravljenje takšnega bolnika je rezultat vrhunskosti in znanja, ki ju premore naša ustanova,« je pohvalo vsem podelil kirurg Blaž
Trotovšek iz UKC Ljubljana in poudaril, da bi bili napori intenzivistov, interventnih radiologov, anesteziologov, radiologov, medicinskih sester ter fizioterapevtov, ki so sodelovali pri zdravljenju mladega fanta, brezupni, če ne bi imeli zvestih krvodajalcev, ki darujejo kri in s tem omogočajo življenje soljudem. Na krvodajalskih akcijah, ki jih po vsej Sloveniji vsak delovni dan organizira Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, za zdaj zberemo dovolj krvi, da smo z njo samooskrbni. A potrebe po krvi se bodo po besedah Polonce Mali z Zavoda RS za transfuzijsko medicino večale, saj se zdravstvo po pandemiji vrača v običajno delovanje z vsemi programi zdravljenja, ki pri tem potrebujejo kri. To so različni posegi in operacije, zdravljenje hematoloških in onkoloških bolnikov, programi transplantacij kot tudi oskrba poškodovancev.
Siniša je oči spet odprl 25. marca in tedaj počasi začel hoditi. Kakšen mesec je trajalo, da se je postavil na noge, in danes počne praktično vse tisto, kar je pred nesrečo: posveča se športu, boksu, kolesarjenju, fitnesu ... Skratka, živi normalno življenje mladega fanta, ki se mu je usoda nasmehnila in ki mu je življenje ponovno podalo roko.
Kri življenjsko pomembna
Zato je življenjsko pomembno, da ljudje darujejo kri in tako zagotavljajo nemoteno delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji, je dejal Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo. Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa, pa je vesela, da se akcijam znova in znova pridružujejo tudi mladi, saj ti navadno postanejo redni darovalci. Prav od tega je namreč odvisna prihodnost našega zdravstva.
Se nam lahko zgodi, da krvi ne bo dovolj? »V Sloveniji smo tako dobro organizirani, da v takšnih primerih, ko krvi primanjkuje, takoj pokličemo krvodajalce, da zagotovimo zaloge krvi. Težko verjamem, da bi se to lahko zgodilo. Navsezadnje pri Rdečem križu vedno znova iščemo še dodatne krvodajalce,« pove Mikuževa in doda, da je naš sistem krvodajalstva lahko zgled večini držav, saj imamo brezplačno in anonimno samooskrbo. Nekatere države morajo namreč kri kupovati, problem pa je, da takšna kri ni tako dobro pregledana, kot je pri nas, kjer so prejemniki res zaščiteni.
Ob 4. juniju, dnevu krvodajalstva, so predstavili zgodbo s srečnim koncem. Zgodbo Siniše Milunovića, ki je preživel padec z osmih metrov pri delu na višini. Za njegovo zdravljenje so potrebovali skoraj 200 enot krvi oziroma 100 litrov krvi, za kar je moralo darovati kri 200 krvodajalcev. Zaradi njih njegovo življenje spet teče dalje, zato se vsem krvodajalcem zahvaljuje, da je danes živ in zdrav. »Darujte kri še vi, meni je rešila življenje,« je njegovo sporočilo, ki ga je ob tem dnevu delil in povedal še, da komaj čaka, da se mu izteče bolniška, da bo spet lahko delal naprej na strehi. »Ne zato, da bi izzival usodo, ampak to je delo, ki ga imam rad, višine se tudi po tem dogodku ne bojim,« nam pove simpatični fant, medtem ko njegova mama Milena ne more skrivati solz sreče na eni strani, ker je sin preživel, na drugi pa žalosti, ker še vedno razmišlja o tem, kaj bi se lahko z njenim otrokom zgodilo.
Siniša je oči spet odprl 25. marca in tedaj počasi začel hoditi. Kakšen mesec je trajalo, da se je postavil na noge in danes počne praktično vse tisto, kar je pred nesrečo: posveča se športu, boksu, kolesarjenju, fitnesu ... Skratka, živi normalno življenje mladega fanta, ki se mu je usoda nasmehnila in mu je življenje ponovno podalo roko tudi po zaslugi vseh zdravnikov in drugih, ki so sodelovali pri njegovem zdravljenju. Hvaležen je vsem, vsakemu posebej, tudi krvodajalcem, ki ohranjajo to plemenito in humanitarno dejanje, ki je najvišja vrednota pomoči med ljudmi.
V Sloveniji imamo dolgoletno tradicijo krvodajalstva in mnogokrat se prenaša iz generacije v generacijo. K ozaveščanju o pomenu darovanja krvi pripomorejo tudi podjetja, med njimi že dvanajsto leto Petrol s krvodajalsko pobudo Daruj kri za življenje. Podpirajo tudi krvodajalce v svojih vrstah, saj bodo petrolovci po vsej Sloveniji v tem tednu darovali kri. Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi vsak delovni dan potrebujemo povprečno 350 krvodajalcev. Žal se tega, kako pomembno je takšno darovanje, pogosto zavedamo šele tedaj, ko mi sami ali naš bližnji potrebuje kri.