Poletje je čas za pohorske dogodivščine
Zdi se, da štajerski in koroški hribi ter gozdovi ponujajo vse za aktivni dopust – Pohodništvo ali kolesarjenje, pozimi smučanje in kopanje v blagodejni termalni vodi – Vse boljša je tudi kulinarika, ki jo nadgrajujeta pohorska odprtost in prijaznost
V učilnico bistriškega gradu je vstopila učiteljica in glasno zahtevala tišino. Odrasli otroci smo se smeje posedli za majhne stare mize, za katerimi so pred kakšnimi stotimi leti verjetno res sedeli šolarji. »Prebrali bomo pravljico o gozdarju in njegovi ženi, ki sta siromašno živela pod obronki Pohorja, dokler nista ujela zlate ribice. No, kdo bi rad bral? Monika!« je ukazovalno dejala starodobna učiteljica in zgodba pisca Jožeta Tomažiča nas je odpeljala na pravljično Pohorje. Kakšno uro pozneje smo se tja tudi odpravili. Vrata so se zaprla, nad nami je zarožljalo in železna vrv je rdečo gondolo potegnila v hrib. Bolj ko smo se dvigali, lepši je bil razgled na naše drugo največje mesto. Mariborski del Pohorja je zelena oaza za območje, ki ga poleti zaradi pohodništva in kolesarjenja, pozimi pa smučanja obiskujejo Mariborčani in okoličani, vse več pa je tudi drugih slovenskih gostov in seveda tujcev. Na vrhu pri znani gostilni Bellevue se odpravimo proti cerkvi svetega Bolfenka, stari okoli 600 let. Čutiti je, da smo okoli tisoč metrov visoko, saj je kljub vročini zrak bolj svež. »Drevesa nam dajejo senco, svež zrak, deležni smo zvočne kopeli ptic, naužijemo se miru in se lahko sprostimo, če se hočemo,« opiše Hedvika Jenčič z zavoda za gozdove in nas v senci pouči, da v pohorskih gozdovih prevladujejo bukova drevesa, veliko je tudi jelke, tu in tam kakšen javor, nekaj je tudi smreke.
Kolesarstvo poleti, smučanje pozimi
Zelena pohorska preproga nas spremlja tudi po dolini reke Drave, ob kateri poteka cesta proti Ribnici na Pohorju, ki je med domačini znana po manjšem smučišču in pohodništvu, vedno bolj pa tudi po kolesarskem turizmu. »Zelo se trudimo na tem področju v zadnjih letih. Razvili smo svojo blagovno znamko za e-kolesarjenje, to je
Black peak. Pri nas lahko gost najame kolo z vso opremo, vrisane imamo tudi lastne poti,« razlaga Katja Hren. V ponudbo vključujejo še druge lokalne ponudnike, recimo kmetijo in kovačijo pri Kovaču. »Pri nas lahko prespite. Lahko opravite refleksoterapijo v bližnjem potoku, saj je poln kamenčkov, pa tudi otrokom ne bo dolgčas, saj imamo pujska Edija, ježka Poldija pa zajčke in polhe. To so vse živali, ki so jih rešili in jih prinesli k nam. Imamo pa tudi ovce in kokoške, ki se rade cartajo,« veselo povabi Tinca Vomer s kmetije pri Kovaču.
Manjše ribniško smučišče s tremi progami različne zahtevnosti je lani delalo dobro, imeli so kar 90 smučarskih dni in 24.000 smučarjev. »Naše smučišče je družinsko smučišče, veliko imamo tudi šolskih skupin. Na voljo je kar nekaj apartmajev, skupaj s 450 ležišči,« pove vodja smučišča Iztok Helbel in hudomušno pripomni, da se starejši gostje zvečer radi zadržijo predvsem v baru Smučar, znanem po tem, da so pred časom dobili nagrado za najboljše kuhano vino v Sloveniji.
Ker se je dan bližal koncu, se je vedno bolj oglašal tudi želodec. Tako smo se ustavili na kmetiji tete Lene, kjer smo povečerjali močno juho in si ogledali še resnično lep apartma, ki sta ga z možem uredila v starem seniku. Prijaznost gostiteljev in odlično počutje v teh krajih sta potrdila tudi zadovoljna nemška motorista, ki sta se po naključju znašla v novem bungalovu za hišo.
Adrenalinske Kope
Jutro nas je prebudilo v Lukovem domu na Kopah. Po zajtrku so se nekateri odpravili na pohod, drugi na kolesarjenje, tretji na multigolf – kombinacija park golfa, disk golfa in nogogolfa. Trije smo se odločili za bolj adrenalinsko preizkušnjo, in sicer plezanje po praznih pivovskih zabojih, ki si jih sam nalagaš podse in plezaš po njih. »Najlažje je, če se nagneš čez, da obdržiš ravnotežje,« je dajala navodila vodnica Iva in skrbela za varovalno vrv. Dejansko ravnotežja niti ni tako težko držati, kot se morda zdi. Stolpič pod nami je rasel in rasel, tako da je morala naša turistična vodnica Nina že metati zaboje, ki jih je bilo vse težje ujeti. Pri 15 zabojih piva je bilo dovolj. Malo smo se zazibali, stolpič se je podrl pod nogami, nas pa je varno zadržala vrv, pritrjena na varovalni pas.
Počasi so se zadovoljni vrnili kolesarji. Mnogi med udeleženci so prvič preizkusili električna gorska kolesa, ki so zadnje čase velik trend, saj omogočajo tudi tistim manj kondicijsko pripravljenim vzpone na zahtevnej
še hribe ali pa lahko z njimi premagujejo daljše razdalje. Zadovoljni so se vrnili tudi pohodniki, ki so spoznavali orientacijsko pot, namenjeno otrokom in družinam.
Wolfova kava in Pergerjevi
Slovenj Gradec je prisrčno mestece sredi koroških hribov. Je staro, saj je prvič omenjeno že okoli 12. stoletja, skozi je nekoč vodila tudi stara rimska poštna cesta. Če vas zanima arheologija, si lahko v cerkvi svetega Jurija skozi steklo ogledate staroslovanske grobove iz 9. stoletja, ki so jih našli pod cerkvijo. Sicer je bil Slovenj Gradec vedno pomembno srednjeveško središče teh krajev, saj je hitro do
bil trške pravice in kmalu postal tudi mesto – imeli so kovnico denarja, sodišča, razvijalo se je obrtniško življenje. »Poznani smo kot mesto kulture, saj imamo skozi leto veliko festivalov in drugih dogodkov. Od tukaj izhajajo tudi številni umetniki, med njimi skladatelj Hugo Wolf, ki se je na Dunaju proslavil kot mojster samospeva,« je povedala lokalna vodnica. Zraven hiše, kjer se je rodil znameniti meščan, je znana in domačna prodajalna Perger. Gre za družinsko podjetje z dolgo tradicijo, ki izdeluje umetelne sveče, slastne medenjake, bombone, lectova srca in razne medene izdelke. »Že devet generacij v naši družini se ukvarja s to umetnostno
obrtjo. Na tradicijo nismo nikoli pozabili, smo pa tudi inovativni in moderni, tako da to našo unikatno družinsko zgodbo tudi mladi uspešno peljemo naprej,« pove Lucijan Perger. Pergerjevi izdelki so večkrat protokolarna darila za različne kronane glave, predsednike držav in vlad ter druge znane ljudi. Med njimi so naredili šahovski komplet iz lecta, ki ga je dobil v dar šahovski genij Gari Kasparov. Pri umetelnem konju, ki je delo kiparja Oskarja Kogoja, se odpravimo čez cesto na prijeten Trg svobode, kjer pokusimo Wolfovo kavo. Menda je točno taka, kot jo je rad pil slavni skladatelj, in sicer ima rahel sadni priokus, Wolf pa je natakarje vedno prosil še za malo smetane.
Brez žene ne bi bilo ničesar
Zgodba gre, da na Rogli ne bi bilo ničesar, če tja ne bi hodila žena enega od takratnih prisilnih upraviteljev skoraj propadlega podjetja Unior v Zrečah. V tistih časih je bila na Rogli le planinska koča, ki pa ni bila ravno v dobrem stanju, tudi ponudba je bila bolj borna. Ko je moža prepričala, da pride z njo na vrh hriba, je tudi on videl lepoto in poslovno priložnost. Unior si je kmalu opomogel, kupil kočo in začel vlagati v turistično infrastrukturo.
Danes je Rogla zelo dobro obiskano zimsko smučišče, znano pa je tudi po tem, da se na nadmorski višini 1500 metrov radi pripravljajo razni športni klubi. Kar 120 ekip pride tja vsako leto. Veliko je tudi pohodnikov, kolesarjev in drugih gostov, ki jih pritegne Pot med krošnjami, ki so jo odprli pred tremi leti. Za tiste, ki te turistične zanimivosti še niste obiskali: gre za kilometer dolgo pot, ki se počasi dviga med krošnje dreves, na kateri lahko spoznavate gozd okoli sebe, z razgledne ploščadi pa se lahko spustite tudi po črevesju zavitega tobogana. Malo za šalo, malo zares, za tista dva dodatna evra je vožnje nekoliko prehitro konec, je pa gotovo aktivnost, ki je bodo veseli otroci. Rogla je seveda tesno povezana z Zrečami, kjer so terme in se veliko posvečajo raznovrstnemu zdraviliškemu turizmu.
Sprehod skozi vesolje
V Vitanju, na obronkih Pohorja, se lahko sprehodimo tudi skozi vesolje. Ne zares, seveda, a obisk Centra vesoljskih tehnologij Noordung je vsekakor priporočljiv, saj je verjetno edinstven tovrstni prostor pri nas. Center je dobil ime po slovenskem
inženirju Hermanu Potočniku, ki je na Dunaju dobil vzdevek Noordung in je eden prvih ljudi, ki so se ukvarjali s problematiko potovanju po vesolju. Skozi zanimivo razstavo lahko spoznamo zgodovino odkrivanja vesolja, planete, delovanje osončja in tudi, kaj se trenutno dogaja tam daleč nad nami. Poleg človeške posadke na Mednarodni vesoljski postaji namreč velike države s pomočjo daljinsko vodenih plovil in vozil pospešeno raziskujejo Luno in Mars. Pred kratkim je v vesolje poletel James Webb, največji vesoljski teleskop do zdaj. In kdaj bo konec vesolja? »Ena teorija je, da bodo črne luknje vesolje pojedle in bomo nič oziroma bomo šli nazaj v tisto maso, iz katere je prišlo do velikega poka. Druga teorija pa pravi, da se vesolje neskončno širi in ohlaja, kar naj bi pomenilo, da naj bi
vse v njem sčasoma obstalo,« razloži kustosinja po razstavi, ki je zanimiva tudi za mlajše, saj je interaktivna in uporablja tudi tehnologijo virtualne resničnosti.
V štajerski kleti
Kot se za Štajersko spodobi, smo druženje sklenili v kleti v bližini Slovenskih Konjic. Zlati Grič je ena najmodernejših vinskih kleti pri nas, poleg odličnih vin pa se ponašajo tudi z lastnim golf igriščem med vinogradi, apartmaji in odlično restavracijo. S penino smo nazdravili lepima dnevoma na Pohorju, ki je že zdaj zakladnica doživetij, zaradi velikega potenciala razvoja turizma in prijetnega podnebja pa bo v razbeljenih poletjih gotovo vse bolj priljubljena destinacija prihodnosti za tiste, ki svoj prosti čas radi preživijo aktivno.