Janševa le banana skupina v SDS
Največja opozicijska stranka ni povsem enotna in je v glavnem razdeljena na tri frakcije
»Ene vrste ptiči vkup letijo« je tako ponarodel pregovor, da se mu ni mogoče izogniti v primeru treh vladnih predsednikov, ki se zelo verjetno niti slučajno niso znašli v objemu. Vrniti se je treba v leto 2018, ko je iz današnje Severne Makedonije na Madžarsko zbežal v Skopju na dve leti zaradi korupcije obsojen predsednik vlade Nikola Gruevski. Viktor Orban, ki goji kot vzvišen cilj svoje diktature dobesedno legalen korupcijski sistem, mu je z lahkoto podelil azil. Samo medklic: Gruevski je bil aprila, seveda še vedno varno skrit v Orbanovem gnezdu, v Makedoniji obsojen na sedem let zapora, maja pa še na devet let.
Z denarjem prevzeti oblast
Z Gruevskim sta padla tudi šef tajne policije in Jordan Kamčev, najbogatejši Makedonec, ki se ukvarja s primerljivo značilnimi posli kot slovenski bogataši, zrasli v sumljivih okoljih – z mediji, medicinsko opremo, gradbeništvom, bančništvom, hotelirstvom in še kaj se najde. Seveda je bil Kamčev najbolj zvest podpornik skrajno desne nacionalistične stranke VMRO DPMNE, ki jo je vodil Gruevski. Dodaten medklic: Gruevski si je izposloval, da zaradi težav s srcem ne more preživeti v zaporu, pač pa le v domači oskrbi, kar je potrdil tudi domnevni izvedenec kardiolog iz Slovenije. No, ostal je v zaporu – Gruevski, ne kardiolog.
Prav v času veselega kramljanja o korupciji med Orbanom in Gruevskim se jima je iz Slovenije približal Janez Janša, ki je bil zaradi korupcije tudi že obtožen, vendar je njegov primer z manevrom ustavnega sodišča zastaral, sicer pa je stalno vabljen na razne sodne obravnave redno nedosegljiv. Kje je kaveljc Orbanovega sistema korupcije, ki ga je razvil do takšnih razsežnosti, da ga opozicija praznih žepov niti slučajno ne bo mogla zrušiti še dolga leta? Če je prikritega denarja dovolj, se da zrušiti vsako oblast, je izkusil naslednik Gruevskega Zoran Zaev, ki so ga dobesedno nagnali iz politike in za vedno utišali, kar se je na Madžarskem s sanjači o demokraciji zgodilo že zdavnaj. Je mogoče, da je v Sloveniji stranka, ki bi lahko z denarjem zrušila sedanjo vlado Roberta Goloba? Zakulisni finančni tokovi med Slovenijo in Madžarsko ter Bosno in Hercegovino niso bili nikoli razčiščeni, čeprav je v Bruslju znano, da denarni pralni stroji centrifugirajo noč in dan. Tudi v primeru pranja denarja v luksemburških bankah se Evropska unija ni zganila. Zato je
Slovenija sama z novo vlado v ozadju takoj pognala mašinerijo, ki bo skrbno prek domačih preiskav in s sodelovanjem z mednarodnimi poznavalci skušala priti do dna do zdaj dobro prikrivanim finančnim tokovom. Zgodil naj bi se šok, ko bo prišlo na plan ime šefa zahtevne preiskovalne akcije. Napoveduje se silovit obračun.
Čim dlje od Madžarske
Avstrijci so po zaradi korupcije padlem kanclerju Sebastianu Kurzu, Janševem soplezalcu na Triglav, ki je iz državnega proračuna po orbanovsko jemal denar za politične akcije svoje stranke, hudo poostrili nadzor nad finančnimi tokovi s Slovenijo. Kakor se zdi nenavadno, je trenutno od vseh naših sosednjih držav politično in finančno daleč najbolj urejena Italija, kjer vlado vodi izjemno verodostojen predsednik Mario Draghi. Zato je povsem jasno, da se je Robert Golob, doma iz Šempetra, ob slovensko-italijanski meji, že zdavnaj odločil za poslovno in verjetno tudi politično močno sodelovanje z zahodnimi sosedi. Samo medklic: Lidia Glavina, nekdanja predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga, ki ga je zapustila s 132.000 evri odpravnine in postala predstavnica Gen-I v Italiji, je tudi članica upravnega odbora Bocenske hranilnice Sparkasse (po domače Banke Bolzano), potem ko so Južni Tirolci odkupili banko slovenskih korenin iz Čedada Banko Cividale. Vse kaže, da se bo Slovenija tudi vedno bolj navezovala na Trst in vso Furlanijo - Julijsko krajino, za kar so pravzaprav prvič v zgodovini prijazno vabilo že pokazale tudi lokalne politične oblasti, od županov do pokrajinskega vodstva. Spoznanje, da prek Slovenije vodijo poslovne poti na Balkan, je samo obuditev spomina na nekdanjo izjemno uspešno mednarodno sodelovanje v skupnosti Alpe Adria, ki ji tudi v Bruslju priznavajo pionirsko povezovanje na območju evropskih regij različnih držav.
Janša, Orban in Gruevski so le primerki iz držav nekdanjega socialističnega bloka, ki so bili prepričani, da se bo tranzicija v kapitalizem zgodila čez noč. Vendar je tudi tranzicija revolucija, ki ni trenutni dogodek, temveč dolgotrajen proces, ki mora šele ustvariti ljudi, sposobne živeti v demokraciji. Kar pa se seveda še ni zgodilo, kajti oblast so si prisvajale kameleonske figure in stranke, ki pa sploh niso stranke, temveč hunte, željne popolne oblasti. Že minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je imel izjemno široka pooblastila za obračune z nezadovoljnimi pod Janševo vlado, vendar ne dovolj močna, da Janše ne bi odneslo z oblasti. Zato napake niso smeli ponoviti. Ministru Alešu Hojsu, pokornim policijskim šefom in strankarskim hujskačem tipa Žan Mahnič so dali dejansko neomejena pooblastila za nasilno govorico in ostro kaznovanje vseh, ki ogrožajo vladno druščino, ki si z odloki ni samo delila denar, kajti še hujša za obstoj države je kadrovska korupcija, ki na vodilna mesta postavlja sorodnike, ljubice, ubogljive gejevske partnerje vodilnih politikov in celo komaj opravilne nešolane strankarske jurišnike. Nova notranja ministrica Tatjana Bobnar je jasno povedala, da se je dve leti v policiji brutalno dogajalo pravno barbarstvo!
Da pa v stranki SDS ni vse idealno, se je pokazalo že pred volitvami, ko so nasilni, nesposobni in nespodobni samooklicani politični analitiki sumljivih osebnih vrednot obupno vztrajno metali kamne v vse, ki niso verjeli v novo štiriletno vladavino Janez Janše. Za udbaše in komuniste so proglašali celo ljudi, ki so se rodili že v samostojni Sloveniji. Znotraj stranke SDS so zato nastale vsaj tri med seboj hudo konkurenčne struje, od katerih je povsem odvisen celo obstoj stranke. Verjetno je najbolj zagrenjena skupina okoli dr. Anžeta Logarja, ki ga nesporno podpirata poslanca z Golobovega primorskega konca Eva Irgl in Danijel Krivec. Ponižujoč odnos Janše do zunanjega ministra Logarja je bil mnogo huje opazen v Bruslju kot v Ljubljani. Skupino, ki brez rezerve podpira Janšo, vodi pravzaprav Branko Grims skupaj z Jožetom Tankom, Anjo Bah Žibret, Jelko Godec in seveda Žanom Mahničem ter Francem Breznikom, po katerem je dobila najtrša frakcija v stranki celo ime – banana skupina, potem ko so Breznika zalotili, da je vinjen sedel za volan po obisku uvoznika banan, primer pa ni bil nikdar pojasnjen. Tretja, »neznana« skupina v stranki so najbolj skrajni desničarji, nacionalisti in klerikalci, ki pa imajo edino skupno lastnost – SDS da, Janez Janša ne!